Bliža se Sončev mrk!

Zgodba iz vesolja

Nazaj

Popolni Sončev mrk 8. aprila 2024 v Mehiki.

• V Sloveniji bomo 12. avgusta 2026 priča delnemu Sončevemu mrku.
• Mrk bo kot popolni viden iz delov Grenlandije, vzhodne Islandije ter Španije.
• Pomembno je, da ta dogodek opazujemo na varen način.
• Mrk se bo v Sloveniji najprej zgodil v Prekmurju, najdlje pa ga bomo lahko opazovali ob italianski meji.
• Na mrk se odzivamo tako ljudje, kot tudi živali in celo rastline.
• Prihodnji popolni Sončev mrk bo v Slovenji viden 3. septembra 2081, torej čez več kot 55 let.
  

12. avgusta 2026 bomo v Sloveniji priča delnemu Sončevemu mrku. Gre za veličasten naravni pojav, ki ga lahko opazujemo tudi s prostim očesom, vendar le ob uporabi ustrezne zaščite za oči. Do mrka pride, ko, gledano z Zemlje, Luna zakrije Sonce, zaradi česar se podnevi nekoliko stemni. Če Luna zakrije le del Sončeve ploskve, govorimo o delnem Sončevem mrku, če jo zakrije popolnoma, pa o popolnem mrku. V Sloveniji smo nazadnje bili priča popolnemu Sončevemu mrku 11. avgusta 1999 in sicer le na skrajnem vzhodu Prekmurja, v bližini kraja Bodonci. Preostala Sovenija je doživela delni mrk.

Shema Sončevega mrka.

Med popolni Sončevim mrkom se močno stemni, na nebu se prikažejo svetlejše zvezde, nekatere živali, zmedene zaradi nenadne teme, pa mislijo, da se bliža noč, zato se odpravijo k počitku. Ker Luna prekrije Sončevo ploskvo, je vidna na nebu kot temen, okrogel disk, medtem ko se od Sonca pokaže le njegova najbolj zunanja plast atmosfere, imenovana korona. Vidimo jo kot nežen bel sij okoli Luninega roba. V preteklosti so popolni Sončevi mrki med ljudmi vzbujali strah in negotovost, danes pa številni ljubitelji astronomije prepotujejo tudi več tisoč kilometrov, da bi jih lahko opazovali.

Kako si lahko varno ogledamo delni Sončev mrk?

Najvarnejši način ogleda Sončevega mrka je projekcija slike Sonca na podlago. Za to lahko uporabimo teleskop oz. daljnogled, lahko pa tudi nekoliko bolj ustvarjalni.

Čeprav ni tako spektakularen kot popolni mrk, je opazovanje delnega Sončevega mrka je lahko nepozabno doživetje. Pri tem je potrebno poskrbeti za ustrezno zaščito oči. Med delnim Sončevim mrkom Luna ostane viden del Sončevega diska. Tudi če je tega le 1 %, je to dovolj, da nam intenzivna sončna svetloba poškoduje oči. Zavedati se moramo, da Sonca brez ustreznih filtrov NIKOLI ne gledamo skozi teleskop, binokular ali fotografski objektiv. Tako dejanje lahko že v sekundi povzroči trajne poškodbe mrežnice, ki so pogosto nepopravljive. Tudi neposredno strmenje v Sonce s prostimi očmi nam lahko povzroči trajne poškodbe.

Delni Sončev mrk lahko neposredno opazujemo izključno s certificiranimi očali za opazovanje Sonca, ki ustrezajo mednarodnemu standardu ISO 12312-2 (tudi ISO 12312-2:2015) ali z varilnim steklom s stopnjo zatemnitve vsaj DIN 14. Tudi če uporabljamo zaščitna očala oziroma steklo za varjenje, lahko z njimi mrk opazujemo neprekinjeno največ 10 sekund, nakar pustimo oči počivati nekaj minut.

Mrk si najlaže varno ogledamo z uporabo posebnih zaščitnih očal ali varilnega stekla s stopnjo zatemnivte DIN 14 ali več.

Če uporabljamo teleskop, binokular ali fotografski objektiv, moramo na prednji konec namestiti ustrezen filter. Pred uporabo je potrebno filtre skrbno pregledati. Če so poškodovani, opraskani ali preluknjani, jih ne uporabljamo.

Še najbolj varna alternativa neposrednemu opazovanju Sončevega mrka je projekcija Sončeve slike na podlago. To lahko storimo že s kosom papirja, ki smo mu naredili majhno luknjico ali z daljnogledom oziroma manjšim teleskopom. Če se med mrkom odpravimo v bližnji gozd ali park, bomo priča prav posebnemu doživetju, saj bomo na tleh zagledali na stotine projekcij mrka.

Doma si lahko enostavno izdelamo projektor za varno opazovanje Sončevega mrka iz manjše ali večje škatle, kot prikazujeta spodnji sliki.

Enostavno in varno lahko opazujemo delni Sončev mrk s posebnim projektorjem, ki ga lahko naredimo iz manjše škatle (levo), kot je na primer škatla za čevlje ali za kosmiče. Z večjo škatlo lahko naredimo večji projektor (desno), v katerega vtaknemo glavo. Daljša je škatla, večja bo slika delno zakritega Sonca.

Česa ne smemo početi?

• Nikoli ne gledamo neposredno v Sonce brez ustrezne zaščite, razen med popolno fazo mrka.
• Navadna sončna očala ne zagotavljajo zadostne zaščite pred močno Sončevo svetlobo in škodljivim sevanjem, zato jih ne smemo uporabljati.
• Nikoli ne gledamo v Sonce skozi daljnogled, teleskop ali fotografski objektiv brez posebnega sončnega filtra. Takšna oprema močno skoncentrira Sončevo svetlobo in lahko povzroči takojšnje poškodbe oči.
• Sončnega filtra nikoli ne nameščamo na okular teleskopa ali daljnogleda. Filter mora biti vedno nameščen na sprednjem delu instrumenta, pred objektivom.
• Nikoli ne uporabljamo uporabljajte “doma” narejenih pripomočkov, kot so:
  • zgoščenke (CD/DVD),
  • zadimljeno steklo,
  • rentgenski posnetki,
  • fotografski filmi,
  • barvne folije ali
  • več plasti sončnih očal.
• Ti pripomočki ne filtrirajo dovolj ultraviolične svetlobe, zaradi česar si z daljšim strmenjem v Sonce lahko povzročimo poškodbe oči.

Kako bo Sončev mrk viden po Sloveniji?

Sončev mrk 12. 8. 2026 v Sloveniji. Barva ozadja predstavlja največjo prekritost Sončeve ploskve. Vir: timeanddate.com.

Spodnja tabela prikazuje natančen čas, ko se bo Luna prvič navidezno dotaknila Sončeve ploskve (prvi stik), ko bo prekrit največji delež Sonca (maksimum), uro sončnega zahoda, delež Sonca, ki bo prekrit med maksimumom ter stistostično povprečje pokritosti neba z oblaki na dan 12. avgusta (od leta 2000 naprej). Na žalost bo v Sloveniji Sonce zašlo med mrkom, ki ga tako ne bomo mogli spremljati do konca.

Luna bo Sonce najbolj zakrila na Zahodu države (skoraj 90 %), najmanj pa na vzhodu (75 %). Čeprav se bo na vzhodu mrk pričel več kot pol minute prej, ga bodo na zahodu lahko opazovali več kot sedem minut dlje. Prvi kraj v Sloveniji, kjer bo Luna začela prekrivati Sonce bodo Dloenci v bližini meje z Madžarsko. Tam se bo mrk pričel ob 19:24:13. V kraju Breginj v bližini Kobarida si bodo mrk lahko ogledovali najdlje in sicer do 20:20:33.

Na spletni strani timeanddate.com si lahko ogledate animacijo poteka delnega Sončevega mrka 12. avgusta 2026 v Ljubljani in drugih krajih po Sloveniji.

Kraj	Prvi stik	Maksimum	Sončni zahod	Največja zakritost Sonca	Trajanje mrka	Povprečna pokritost z oblaki
Ljubljana	19:25:51	20:12:28	20:15:44	84,25 %	49m, 53s	47 %
Maribor	19:24:48	20:09:06	20:12:24	79,52 %	47m, 36s	50 %
Celje	19:25:25	20:09:51	20:13:07	80.00 %	47m, 42s	52 %
Kranj	19:25:35	20:13:31	20:16:47	86,30 %	51m, 12s	58 %
Koper	19:26:49	20:13:34	20:17:38	84,84 %	50m, 52s	41 %
Piran	19:26:52	20:15:02	20:18:15	87,28 %	51m, 23s	41 %
Bovec	19:25:35	20:16:56	20:20:13	89,82 %	54m, 39s	64 %
Novo mesto	19:26:06	20:09:15	20:12:30	77,58 %	46m, 24s	45 %
Nova Gorica	19:26:10	20:15:41	20:18:56	88,74 %	52m, 46s	45 %
Murska Sobota	19:24:32	20:06:50	20:10:34	75,38 %	46m, 2s	49 %
Triglav (2864 m)	19:25:28	20:15:54	20:19:11	89.18 %	53m, 43s	64 %
Vir: timeanddate.com

Pomen mrkov

Mrki, še posebej Sončevi, so že od nekdaj burili človeško domišljijo. Okoli njih so se razvila verovanja. O tem smo na Sončnem blogu že pisali, zgodbo pa si lahko preberete na povezavi Kaj so o mrkih verjela stara ljudstva.

Na Sončnem blogu pa smo pisali tudi o tem, kako se mna Soneve mrke odzivajo živali (Odziv živali na popolni Sončev mrk) ter celo drevesa (Drevesa, ki so predvidela mrk).