Odziv živali na popolni Sončev mrk

Ni ravno običajno, da se sredi dneva nenadoma stemni, vendar se ravno to zgodi med Sončevimi mrki. Takrat Luna zakrije Sonce bodisi delno (delni Sončev mrk) ali v celoti (popolni Sončev mrk). Med slednjimi, Sonca nekaj minut ne vidimo, lahko pa opazujemo belo svetlobo, ki obkroža Luno. Ta prihaja iz najbolj zunanje plasti Sončeve atmosfere, imenovane korona in poskrbi za osupljivo predstavo, kar popolne Sončeve mrke uvršča med najbolj spektakularne naravne pojave.

Med bitji, ki se najbolj odzivajo na te pojave, smo pripadniki vrste Homo sapiens, ki z namenom opazovanja teh čudežev narave izvajamo množične migracije potem pa ure ter ure strmimo v nebo. Naši predniki so se na Sončeve mrke odzivali na še veliko bolj nenavadne načine. Tak je primer iz stare Kitajske, kjer so glasno tolkli po loncih, da bi pregnali nebesnega zmaja, ki naj bi hotel požreti Sonce.

Ljudje nismo edini, ki se odzivamo na te naravne pojave. Obstaja veliko anekdotnih pričevanj ter znanstvenih raziskav, ki kažejo, da živali v splošnem niso ravnodušne do popolnih Sončevih mrkov. Njihovi odzivi so posledica nepričakovane pomračitve ter padca temperature, pa tudi spremembe vlage v zraku.

Popolni Sončev mrk. Vir: NASA.

Presenetljivo je koliko raziskav je bilo v preteklosti narejene na to temo in v katerih obdobjih. Prva pričevanja segajo v leti 1544 in 1560 in govorijo o tem, da so med Sončevima mrkoma ptice prenehale peti in letati. Prva sistematična raziskava sega v leto 1932, ko je skupina ameriških znanstvenikov k sodelovanju povabila splošno javnost. Odziv je bil velik, saj je na poštne naslove raziskovalcev priromalo na stotine pričevanj.

V nadaljevanju povzemam rezultate večih študij, ki pričajo o tem, da se živali med Sončevimi mrki v določeni meri zavedajo dogajanja okoli njih. Njihov odziv zavisi od večih faktorjev, med drugim od tega ali so te živali aktivne podnevi ali ponoči ter kako inteligentne so. V naslednjih vrsticah so na kratko opisani odzivi šestih skupin živali: insketov, rib, dvoživk, plazilcev, ptic in sesalcev.

Insekti

Prva poročila o vplivu Sončevik mrkov na insekte segajo v leto 1851, ko so na Švedskem opazili, da je dejavnost v nekem mravljišču zastala, saj so se mravlje povsem prenehale premikati. To je trajalo, dokler Sonce ni ponovno pokukalo izza Lune. Med mrkom na Portugalskem leta 1900 so opazili, da so se mravlje zbirale okoli svojih lukenj, vendar vanje niso vstopile. Podobno prenehanje aktivnosti je bilo opaženo pri čebelah, metuljih ter čričkih.

Poročila iz leta 1932 pričajo o intenzivnem oglašanju čričkov tik pred mrkom, ki pa je med popolno fazo mrka prenehalo. Dnevni metulji so naenkrat izginili, zamenjali pa so jih nočni metulji.

Mrk je pričakovano na plano privabil tudi nadležne komarje. Nižje temperature ter mrak sta povzročila, da je ta mrčes zapustil svoja skrivališča.

Iz Mehike obstajajo opazovanja pajkov iz družine križevci med mrkom leta 1991. Ti pajki zjutraj spletejo svoje mreže, zvečer pa jih odstranijo. Znanstveniki so opazili, da so ti pajki med popolnim mrkom začeli odstranjevati svoje mreže, kot da bi bi bilo zvečer.

Pajek vrste Metepeira labyrinthea iz družine križevci. Vir: Jerry Cannon, naturalista.mx.

Taisti mrk je bil viden tudi v zvezni državi Arizona v ZDA. Poročila govorijo o tem, da so škržati prenehali peti ko je Luna prekrila približno polovico Sončeve ploskve. Po koncu mrka so se škržati ponovno oglasili.

Iz leta 1932 obstajajo tudi poročila o čebelah, ki govorijo o tem, da so le-te prenehale obletavati cvetove in so se množično vračale v čebelnjake. Za nekatere izmed njih se je stemnilo prehitro, zato niso našle vhoda v panje in so med mrkom letale okoli čebelnjaka ter na se na koncu spustile kar na travo. Zanimivo je, da se čebele po koncu mrka večinoma niso več vrnile k svojim opravkom.

Ribe

Leta 1932 so ribiči poročali o obnašanju divjih postrvi. Običajno jih je bilo mogoče ujeti le zgodaj zjutraj ali v večernih urah, vendar so tega dne prijemale tudi med mrkom. Odziv postrvi v gojiščih je bil ravno nasproten, saj so se med mrkom potopile na dno. Primerki zlatega krapa v nekem živalskem vrtu so med mrkom zaplavali proti gladini in se začeli hraniti, kar je bilo podobno njihovemu obnašanju ob večerih.

Raziskava iz Indije iz leta 1980, ki je preučevala vpliv Sončevega mrka na obnašanje nekaterih vrst rib, znanih po tem, da dihajo zrak, je pokazala, da so se te ribe med mrkom postale manj aktivne, spremenile so svojo barvo in manj pogosto prihajale na površje po zrak.

Dvoživke

Leta 1932 so ljudje poročali o nenavadnem obnašanju krastač, ki so med mrkom prihajale iz svojih skrivališč na travnike in dvorišča. Nekatere vrste žab so izvajale “koncerte”, ki so trajali še nekaj časa po koncu popolnega mrka.

Plazilci

Mrk ne pušča “hladne” niti plazilce, ali pač? Med popolno fazo mrka lahko temperatura ozračja pade tudi za več kot dve stopinji Celzija, kar je dovolj, da zmoti te hladnorvne živali. Leta 1932 so iz nekega živalskega vrta poročali o povečani aktivnosti pitonov med mrkom. Iz zavetja so se priplazile tudi nekatere druge kače, želve pa so se odpravile v svoja zavetja, podobno kot vsak večer ob sončnem zahodu.

Študija kuščarjev med mrkom v Mehiki iz leta 1991 je pokazala, da se je večina njih obnašala podobno kot med sončnim zahodom – zakopali so se v pesek ali se skrili pod skale. Nato so tam nepremično ležali z zaprtimi očmi. Ko se je Sonce znova prikazalo, so se kuščarji najprej obnašali podobno kot med sončnim vzhodom, nato se je njihovo obnašanje vrnilo v normalne tirnice.

Ptice

Čeprav popolni Sončev mrk traja le nekaj minut, pa ugotovitve znanstvenikov kažejo, da močna potemnitev začasno prekine normalno obnašanje ptic.

Kar se tiče divjih vrst, pričevanja iz leta 1932 navajajo, da se je čez dan oglašalo več vrst teh letalcev, medtem ko je tik pred mrkom njihovo petje popolnoma potihnilo. Nekatere vrste, kot so vrane, vrabci ter galebi, so se vrnile v svoja gnezdišča. Hkrati so postale dejavne nočne ptice, kot so sove ter nočni sokoli.

Nočni sokol. Vir: Wikipedija.

O podobnem odzivu dnevnih ptic, kot so burnice, rjavi pelikani ter smejoči galebi so poročali med popolnim Sončevim mrkom iz leta 1998 v Venezueli. Raziskave izvedene med Sončevim mrkom leta 2020 v Etijopiji so prav tako pozkazale, da se je med popolno fazo mrka več tamkajšnjih vrst ptičev odpravilo v svoja gnezda, da pa se je po mrku njihovo obnašanje vrnilo v normalne vzorce.

Pričanja javnosti iz leta 1932 so pokazala, da je imel mrk na domače ptice, kot so race, golobi ter kokoši, veliko večji vpliv, kot na divje vrste. Njihovo obnašanje je bilo podobno večernim navadam, ko se te ptice odpravljajo spat. Eno poročilo omenja purane, ki so se nekoliko pred popolno fazo Sončevega mrka vračali s pašnikov v hlev.

Z neke kmetije so poročali o racah, ki so imele navado, da so se vsak večer ob petih popoldan vračale z jezera domov, da bi se hranile. Na dan mrka so priletele ob treh popoldan, takoj po mrku pa so odletele na jezero, od koder so se ob petih že drugič vrnile na večerjo.

Sesalci

Poročila iz leta 1932 govorijo o tem, da se sesalci v ujetništvu niso opazno odzivali na mrk. V primeru psov in mačk so avtorji zaključili, da so spremembe v njihovem obnašanju najverjetneje bile posledica sprememb v razpoloženju njihovih lastnikov.

Sesalci v divjini so na mrk odreagirali na različne načine. Medtem ko so zajci in tjulnji ostali popolnoma ravnodušni, pa so nekateri opazovalci poročali o pojavu netopirjev med popolnim mrkom. Opice vrste rezus makak v živalskem vrtu so se nagnetle skupaj, kot so to po navadi počele ob večernih urah.

Poročila govorijo tudi o obnašanju goveda. Tik pred popolnim mrkom naj bi večina krav zapustila pašnike in se odpravila proti hlevom.

Med mrkom leta 1991 so znastveniki v Mehiki opazovali obnašanje dveh vrst netopirjev, ki sta se razlikovali po tem, da ena od njiju gnezdi v globinah jame Gruta de la Estrella, kamor sončni žarki ne prodrejo, druga pa svoja domovanja gradi na bolj osvetljenih območjih. Mrk je prekinil bioritem predvsem slednje vrste netopirjev, katere posamezniki so med popolnim mrkom pričeli letati naokoli.

Leta 2016 so na otoku Borneo v Indoneziji spolno zreli orangutani moškega spola v ujetništvu kazali višjo stopnjo stresa kot njihovi mlajši vrstniki. Na splošno se je med mrkom zmanjšala tudi aktivnost vseh orangutanov.

Eno najzanimivejših pričevanj prihaja iz živalskem vrta blizu Jacksonvilla v ZDA iz leta 1984. Tam so opazili sledeč odziv šimpanzov na popolni Sončev mrk: te živali so se povzpele na krošnje dreves od koder so nekaj deset minut strmele v smeri proti Soncu in Luni. Eden mlajših pripadnikov tropa je med popolnim mrkov stal zravnan in nakazoval v smeri obeh nebesnih teles.

Šimpanz. Vir: Wikipedija.

Za konec navedimo še nekaj nenavadnih pričevanj, ki so jih posamezniki leta 1932 posredovali ameriški skupini znanstvenikov:

Gospa J. J. Conners is Sommerville, Massachusetts je poročala, da je njena zlata ribica v akvariju med mrkom ostala popolnoma negibna.
Gospod. G. H. Fuller, of Allston, Massachusetts je napisal, da imel v akvariju dve zlati ribici, ki sta takrat sobivali že več mesecev. Med mrkom je večja zlata ribica manjši pojedla rep in jo s tem ubila. Pri tem naj ne bi bilo jasno, ali se je to zgodilo zaradi mrka.
Profesor Glover M. Allen je znanstvenike obvestil, da ga je med mrkom pičil komar.
W. S. Watson iz Lord’s Cove, Lyme, Connecticut, je znanstvenike obvestil, da je opazil vodno kačo, ki je pol ure pred popolnim mrkom prilezla iz vode ter se splazila na skale, na razdaljo približno 8 metrov od njega. Tam je ostala dokler je gospod ni ustrelil nekako 20 minut po mrku. Ni jasno, ali je po strelu kača sama odšla.
Neka gospa poročala o tem, da so njeno dvorišče med mrkom preplavili ščurki.
Eno poročilo govori o morskem prašičku, ki je med mrkom odšel v svojo hišico kjer je vidno prestrašen ostal vse do konca mrka.

Nadaljna čtiva za najbolj radovedne

Branch JE, Gust DA. Effect of solar eclipse on the behavior of a captive group of chimpanzees (Pan troglodytes). Am J Primatol. 1986;11(4):367-373. doi: 10.1002/ajp.1350110407. PMID: 31979439.
Wheeler, William Morton, Clinton V. MacCoy, Ludlow Griscom, Glover M. Allen, and Harold J. Coolidge. “Observations on the Behavior of Animals during the Total Solar Eclipse of August 31, 1932.” Proceedings of the American Academy of Arts and Sciences 70, no. 2 (1935): 33–70. https://doi.org/10.2307/20023118.
Sanborn, Allen F., and Polly K. Phillips. “Observations on the Effect of a Partial Solar Eclipse on Calling in Some Desert Cicadas (Homoptera: Cicadidae).” The Florida Entomologist 75, no. 2 (1992): 285–87. https://doi.org/10.2307/3495634.
Uetz, G.W., Hieber, C.S., Jakob, E.M., Wilcox, R.S., Kroeger, D., McCrate, A. and Mostrom, A.M. (1994), Behavior of Colonial Orb-weaving Spiders during a Solar Eclipse. Ethology, 96: 24-32. https://doi-org.pbidi.unam.mx:2443/10.1111/j.1439-0310.1994.tb00878.x
Alvarez-Cárdenas, Sergio, Alfredo Ortega-Rubio, Patricia Galina-Tessaro, and Fernando Vega-Villasante. “Observations on Behavior of the Lizard Uta Stansburiana during a Total Solar Eclipse.” The Southwestern Naturalist 42, no. 1 (1997): 108–12. http://www.jstor.org/stable/30054070.
Sánchez, Oscar, Jorge A. Vargas, and William López-Forment. “Observations of Bats during a Total Solar Eclipse in Mexico.” The Southwestern Naturalist 44, no. 1 (1999): 112–15. http://www.jstor.org/stable/30055414.
Tramer, Elliot J. “Bird Behavior during a Total Solar Eclipse.” The Wilson Bulletin 112, no. 3 (2000): 431–32. http://www.jstor.org/stable/4164250.
ÖZBEY, ORHAN; AYSÖNDÜ, M. HANİFİ; ÖZER, HATİCE; and ŞİMŞEK, Ü. GÜLCİHAN (2004) “The Effects of a Solar Eclipse on Animals Behavior,” Turkish Journal of Veterinary & Animal Sciences: Vol. 28: No. 1, Article 8. Available at: https://journals.tubitak.gov.tr/veterinary/vol28/iss1/8
Hartstone-Rose, A.; Dickinson, E.; Paciulli, L.M.; Deutsch, A.R.; Tran, L.; Jones, G.; Leonard, K.C. Total Eclipse of the Zoo: Animal Behavior during a Total Solar Eclipse. Animals 2020, 10, 587. https://doi.org/10.3390/ani10040587.
Prasetyo, D. The response of orangutans to a total solar eclipse event. Journal of Tropical Biodiversity, 1 (2). Retrieved from https://par.nsf.gov/biblio/10250054.
Pandey, K., Shukla, J.P. Behavioural studies of freshwater fishes during a solar eclipse. Environ Biol Fish 7, 63–64 (1982). https://doi.org/10.1007/BF00011824.
Mekonen, S. (2021). Bird Behaviour during the June 21, 2020 Solar Eclipse. Egyptian Academic Journal of Biological Sciences, B. Zoology, 13(1), 103-115. doi: 10.21608/eajbsz.2021.155364.