Zadnjih nekaj let se astronomija sooča z grožnjo brez precedensa, ki bi lahko pomenila njen konec. Pri tem ne gre ne za svetlobno onesnaženje, niti za globoke reze v proračune znanstvenih inštitucij. Žebelj v krsto kraljice med naravoslovnimi vedami bi lahko že kmalu zabile načrtovane megalomanske konstelacije umetnih satelitov. Različne korporacije so v zadnjih nekaj letih oddale vloge za okrog milijon teh plovil. Njihove površine, še posebej sončne celice, odbijajo sončno svetlobo, zaradi česar jih ponoči lahko vidimo tudi s prostimi očmi. Zemeljskim teleskopom sateliti že sedaj predstavljajo težavo, saj na njihovih posnetkih puščajo svetle sledi. Poleg tega oddajajo radijske valove, kar moti radijske observatorije. Pa ne le na Zemlji, sledi umetnih satelitov bodo vedno pogosteje povzročale škodo tudi odpravam v tirnicah okoli Zemlje.
Odprava Artemis 2 je eden največjih dosežkov na področju raziskovanja vesolja. Njena izstrelitev predstavlja korak v smeri nastanitve na Luni ter osvajanja Osončja. Artemis 2 je preizkušala meje človeške vzdržljivosti, hkrati pa so posebne naprave na njenem krovu izvajale meritve, ki bodo ključnega pomena za prihodnja potovanja na Mesec in Mars. Skupaj z astronavti je Artemis 2 v vesolje ponesla šest znanstvenih poskusov. Nekateri so ostali v Zemljinih tirnicah, spet drugi so astronavte spremljali na njihovi, več kot milijon kilometrov dolgi poti.
11. januarja 2007 so kitajske oborožene sile izvedle vojaško vajo v okviru katere so sestrelile nedelujoč vremenski satelit Fenyug-1, ki se je nahajal na višini 865 kilometrov. Ta demonstracija moči je povzročila največje onesnaženje okolice našega planeta doslej, saj je satelit razpadel na več kot 3400 razbitin večjih od štirih centimetrov in okoli 150.000 manjših delcev. Te razbitine so doslej povzročile kar nekaj preglavic drugim vesoljskim misijam. Leta 2013 je bil trk z eno od njih usoden za ruski satelit BLITS, leta 2021 je drugi fragment istega izvora trčil z robotsko roko Mednarodne vesoljske postaje (ISS) in v njej izvrtal 5 milimetrsko luknjo, sama ISS pa je v izogib trkom s temi razbitinami že večkrat opravila posebne manevre, nazadnje 30. aprila lani. Pogostost podobnih manevrov zaradi vesoljskih odpadkov različnega izvora je v zadnjih letih močno narasla. Znanstveniki se bojijo usodnega scenarija, tako imenovanega Kesslerjevega sindroma oziroma učinka, po katerem bi hitro naraščajoče število vesoljskih smeti privedlo do konca vesoljske dobe kot jo poznamo. Ne gre za znanstvenofantastično apokaliptično napoved, temveč za dejansko grožnjo, ki se lahko uresniči že v bližnji prihodnosti.
Zgodba iz vesolja Zadnjih nekaj let se astronomija sooča z grožnjo brez precedensa, ki bi lahko pomenila njen konec. Pri tem ne gre ne za svetlobno onesnaženje, niti za globoke reze v proračune znanstvenih inštitucij. Žebelj v krsto kraljice med naravoslovnimi vedami bi lahko že kmalu zabile načrtovane megalomanske konstelacije umetnih satelitov. Različne korporacije so… Continue Reading →
Zgodba iz vesolja Odprava Artemis 2 je eden največjih dosežkov na področju raziskovanja vesolja. Njena izstrelitev predstavlja korak v smeri nastanitve na Luni ter osvajanja Osončja. Artemis 2 je preizkušala meje človeške vzdržljivosti, hkrati pa so posebne naprave na njenem krovu izvajale meritve, ki bodo ključnega pomena za prihodnja potovanja na Mesec in Mars. Skupaj… Continue Reading →
Zgodba iz vesolja 11. januarja 2007 so kitajske oborožene sile izvedle vojaško vajo v okviru katere so sestrelile nedelujoč vremenski satelit Fenyug-1, ki se je nahajal na višini 865 kilometrov. Ta demonstracija moči je povzročila največje onesnaženje okolice našega planeta doslej, saj je satelit razpadel na več kot 3400 razbitin večjih od štirih centimetrov in… Continue Reading →
Zgodba iz vesolja LHS 1903, na prvi pogled popolnoma običajna zvezda, je pred kratkim povzročila vihar med astronomi. Ti so namreč v njeni okolici odkrili že četrti planet, ki pa, za razliko od ostalih treh, kljubuje ustaljenim teorijam o nastanku in razvoju planetarnih sistemov. Pa poglejmo, kaj je “zagrešil” ta novoodkriti svet. Celotna zgodba je… Continue Reading →
Zgodba iz vesolja Številni prebivalci Zemlje so v preteklosti doživeli bližnja srečanja z meteoriti. Na srečo nimamo podatkov, da bi se ta končala tragično in obstaja le en dokumentiran primer, ko je meteorit dejansko zadel osebo. Kljub temu pa so meteoriti večkrat padli na ali blizu hiš, katerih lastniki so se tako le za las… Continue Reading →
Zgodba iz vesolja Zvezde so trenutno najpomembnejši vir svetlobe v vesolju. Vsaka od njih, tudi Sonce, v svoji sredici skriva jedrski reaktor, kjer se sprošča ogromno energije. Brez nje bi bili planeti, ki krožijo okoli zvezd, ledene puščave, na njihovih površjih pa bi vladala večna tema. Vir Sončeve energije so jedrske reakcije, kar smo izvedeli… Continue Reading →
Pravkar je na Soncu prišlo do blišča kategorije X1.9, ki ga je pospremil prelep izbruh koronarne snovi! Oglej si oba videa, več o trenutnem stanju glede vesoljskega vremena tudi na naši novi strani o vesoljskem vremenu.