Nenavaden tovor na krovu misije Artemis 1
Zgodba iz vesolja
Pred nekaj dnevi je v Tihem Oceanu, blizu mehiške zvezne države Baja California, varno pristal modul Orion, osrednji del misije Artemis 1. Ta misija je proti Luni poletela šestnajstega novembra letos in sicer kot prva v okviru programa Artemis. Namen misije Artemis 1 je bil testirati različne sisteme, ki bodo v bodoče omogočali transport ter bivanje astronavtov. NASA namreč načrtuje skorajšnji pristanek astronavtov na našem naravnem satelitu.
Na krovu Artemis 1 se je nahajalo precej dragocenega tovora v obliki znanstvenih eksperimentov ter majhnih CubeSat satelitov, ki so namenjeni proučevanju različnih pojavov v vesolju, predvsem v Osončju. Na njenem krovu pa se je nahajal tudi nekoliko nenavaden tovor, katerega namen na prvi pogled ni prav očiten. Tukaj opisujemo sedem stvari, za katere niste vedeli, da jih je v vesolje ponesla misija Artemis 1.
Razgovori in odgovori ravnozemljanom
Zgodba iz vesolja
Pred nekaj meseci sem na Facebooku in Redditu razsrdil nekaj ravnozemljanov. Njihovi komentarji, seveda brez nekih realnih osnov, pa so bili povod za tale prispevek. Z nekaj raziskovanja sem se dokopal do zanimivih podatkov na primer o tem, kolikšne so bile prve ocene za oddaljenost Sonca, ki so jih naredili v Antiki. Izračunal pa sem tudi, koliko znaša centrifugalna sila zaradi kroženja Osončja okoli središča Rimske ceste. Pa še kakšen zanimiv detajl se najde.
Vabljeni k branju/ogledu/poslušanju.
Danes ob 7:47 zjutraj po našem času je iz izstrelišča Kennedy Space Center proti Luni končno poletela misija Artemis 1. V preteklih mesecih je bila izstrelitev iz tehničnih razlogov večkrat preložena, danes pa se je tako končno začelo ponovno osvajanje našega edinega naravnega satelita. Več o misiji Artemis si lahko preberete tukaj.
Zgoba iz vesolja
Vsi poznamo Luno. To je, tako za Soncem, najsvetlejše telo na nebu. Razsvetljuje nam temne noči, povzroča plimovanje ter usodno vpliva na življenske cikle nekaterih živih bitij. Ljudje so se že od nekdaj spraševali, kaj pravzaprav Luna je. Danes se zavedamo, da je Luna . . . Pa saj vemo, kajne?
Sonce je kul!
Oglej si ta prelep video narejen s Solar Dynamics Observatory, ki kaže, kako zelo aktivna je naša zvezda te dni.
Katastrofa, ki je ustvarila Saturnove obroče
Zgodba iz vesolja
Saturn je svoj neuradni naziv najlepšega planeta v Osončju dobil zaradi prečudovitih obročev, ki ga obdajajo. Ta planet sicer ni edini z obroči, vendar so v primeru Saturna te tvorbe mnogo večje in svetlejše kot tistih okoli ostali plinastih orjakov. O Saturnovih obročih obstaja mnogo nerešenih vprašanj: koliko so stari? Kakšna bo njihova usoda v daljni prihodnosti? In ali bo Saturn kdaj izgubil svoj laskavi naslov?
Sončni blog o vesoljskem vremenu na programu Ars!
Sončni blog je bil gost oddaje Podobe znanja, ki jo je na programu Ars pripravila Nina Slaček. Pogovarjali pa smo se o vesoljskem vremenu in njegovem vplivu na naša vsakdanja življenja. Sledi tej povezavi in prisluhni oddaji še ti!
Program Artemis: velika vrnitev človeštva na Luno
Zgodba iz vesolja.
Letos decembra bo minilo 50 let odkar so se astronavti nazadnje sprehajali po površju našega edinega naravnega satelita. 14. decembra leta 1972 se je posadka Apolla 17 pod vodstvom poveljnika Gena Cernana poslovila od Lune in to je bil konec najbolj velikopoteznega in najdražjega vesoljskega programa v zgodovini človeštva. Obisk Meseca je mnogim vliv upanje na skorajšnjo kolonizacijo, ne le Lune, temveč kar Osončja. Toda izkazalo se je, da je bil program Apollo izjemno drag projekt, ki nam je prinesel premalo praktičnih koristi. Tako si podobnega podviga vse do danes ni privoščila nobena druga država. Leta 2017 pa je ameriška NASA naznanila začetek programa Artemis. Končno naj bi se človeštvo vrnilo na Mesec, pri čemer pa naj bi tokrat to nebesno telo osvojili trajno. Pri vsem tem, pa naj bi bil projekt Artemis le odskočna deska za veliko bolj ambicijozen projekt.
Kakšni pa so pravzaprav cilji programa Artemis? Kako bo potekala njegova izvedba? Kdo vse sodeluje v tem projektu? In ali Artemis res pomeni začetek kolonizacije vesolja?
Še en planetarni lepotec, ki je postal “žrtev” največjega paparacija v Osončju, Vesoljskega teleskopa James Webb. Tako izgledajo Neptun in njegove lune v infrardeči svetlobi. Več pa tukaj: https://webbtelescope.org/contents/news-releases/2022/news-2022-046.
Kratke novice na našem Youtube kanalu. Ne zamudite!
Vesoljska misija New Horizons je na Plutonu odkrila skrivnostne tvorbe. Gre za nekakšne kupole, ki se raztezajo kilometre v širino in višino. Toda, zakaj obstajajo ter iz česa so narejene?
Pravkar je minil – najkrajši dan v znani zgodovini!
Zemlja se zavrti okoli svoje osi v 24 urah. Ampak to je le približno. HItrost vrtenja Zemlje se ves čas nekoliko spreminja. Kaj povzroča te spremembe in kako velika so ta nihanja?
Misija InSight je letos zaznala do sedaj najmočnejši potres na Marsu. Kaj nam to pove o Marsovi notranjosti? Kako močan je bil ta potres v primerjavi s tistimi na Zemlji? Predstavljajo podobni dogodki nevarnost za bodoče prebivalce rdečega planeta?
Veš, čemu rečemo Marsova dihotomijia?
Mars je planet z dvema obrazoma. No ja, z dvema poloblama, južno in severno, ki pa sta si zelo različni. V čem je razlika? Zakaj je do nje prišlo? Poizvej še ti, katera je ta uganka, ki že desetletja muči astronome.
Kako je Rimska cesta vplivala na razvoj Zemljine skorje
Zgodba iz vesolja
Zemlja je edinstven planet v Osončju, saj na njej najdemo celine, ki jih obdajajo globoki oceani. Obstoj obojih je med drugim posledica dejstva, da je zunanja plast našega planeta, torej skorja, trdna. V splošnem sprejete znanstvene razlage govorijo o nastanku ter nenehnem obnavljanju Zemljine skorje, ki je posledica procesov v notranjosti našega planeta. Toda nedavno odkritje znanstvenikov avstralske univerze Curtin pod vodstvom profesorja Chrisa Kirklanda, je te teorije vsaj delno postavilo pod vprašaj. Ta skupina znanstvenikov je nedavno predstavila tezo, da je zgodaj v Zemljinem obstoju njeno skorjo pomagala izoblikovati kar naša Galaksija oziroma Rimska cesta.
Kako so Kirkland in sodelavcem prišli na tako radikalno idejo? Kakšne dokaze imajo zanjo? In kako naj bi se ravno naša Galaksija vmešala v nastanek Zemljine skorje?
Na Sončnem blogu poskušamo nekaj novega. Novice iz Osončja bodo sedaj opremljene s kratkimi, enominutnimi videi, ki si jih lahko ogledate na platformi Youtube. Tukaj so prvi štirje:
1. Kako na prvi pogled ločiti med Hubblovimi in Webbovimi posnetki.
2. Bomo v prihodnosti kisik na Luni pridobovali lokalno?
3. Peščene sipine na Jupitrovi luni Io.
4. Je bil Jupiter v otroštvu kanibal?
Ti je novi format novic všeč? Napiši komentar, naroči se na Sončni blog (tudi na kanal YouTube)!
Razlog za različni barvi Urana in Neptuna
Zgodba iz vesolja
Uran in Neptun sta najbolj zunanja planeta v Osončju. V mnogih pogledih sta si zelo podobna, zaradi česar ju pogosto imenujemo dvojčka. Oba sta tudi modre barve, vendar različnih odtenkov. Znanstveniki so sedaj ugotovili vzrok te razlike, ki tiči v sestavi zanunanjih plasti njunih atmosfer.
soncniblog.com 