Zven Zemljinega magnetnega polja pred 40.000 leti!

Na kratko.

Če je trenutna orientacija Zemljinega magnetnega polja taka, da se severni magnetni tečaj nahaja blizu severnega geografskega pola, južni magnetni tečaj pa v bližini Antarktike, pa ni bilo vedno tako – v preteklosti se je geomagnetno polje večkrat postavilo na glavo.

Eden takšnih dogodkov je Laschampski dogodek, kratkotrajni obrat Zemljinega magnetnega polja, ki se je zgodil pred približno 42.200 do 41.500 leti, proti koncu zadnje ledene dobe. Laschampski dogodek so odkrili v 60. letih prejšnjega stoletja na podlagi anomalij v Zemljinem magnetnem polju, zaznanih v starodavnih tokovih lave, imenovanih Laschamp in Olby, blizu kraja Clermont-Ferranda v Franciji.

Prehod iz »normalnega« v obrnjeno polje se je zgodil postopoma v obdobju približno 250 let, medtem ko je magnetno polje ostalo obrnjeno okoli 440 let. Med prehodom je jakost geomagnetnega polja upadla na zgolj 5 % današnje jakosti. Ta oslabitev je omogočila, da je na površje našega planeta prodrlo precej več kozmičnih delcev, kar je povečalo nastajanje kozmogenih izotopov, kot sta berilij-10 in ogljik-14, zmanjšalo količino ozona v atmosferi ter povzročilo spremembe v kroženju zraka. Nekateri znanstveniki domnevajo, da je ta izguba geomagnetnega ščita prispevala k izumrtju avstralske megafavne in neandertalcev ter k pojavu jamske umetnosti.

Znanstveniki z Danske tehniške univerze in Nemškega raziskovalnega centra za geoznanosti so zdaj s pomočjo podatkov misije Swarm Evropske vesoljske agencije ter drugih virov ustvarili zvočno rekonstrukcijo Laschampskega dogodka. Na podlagi izračunanih premikov Zemljinih magnetnih silnic so oblikovali stereo posnetek, ki ga lahko slišite v videu. Zvočni zapis je sestavljen iz naravnih zvokov, kot so škripanje lesa in padanje kamnov, pomešanih v znane, a hkrati skoraj nezemeljske tone.

Nevidni prinašalci vode

Če so bili astronomi še pred kratkim prepričani, da so kometi edina nebesna telesa, ki bi lahko naš planet oskrbela z vodo, so zdaj odkrili nov tip teles, imenovanih temni kometi. Ti so veliko bolj primerni kandidati za to nalogo, saj spadajo med tako imenovana Zemlji bližje objekte. Kdo so še drugi “novi” prebivalci Osončja in zakaj razlika med kometi in asteroidi nenadoma ni več tako jasna, kot je bila še pred nekaj leti?

Sončni blog na podcastu ApolloLajka!

🇸🇮 Malo zaradi počitnic, malo zaradi delovnega obiska na Kitajskem smo bili zadnje časena Sončnem blogu nekoliko (pre)tihi. Kljub temu pa se lahko pohvalimo z nastopom na odličnem znanstvenem podcastu RTV Slovenija ApolloLajka, ki je bil objavljen pred kratkim.
Tema? Vesoljsko vreme seveda! Daaahhhh 😜

Hvala Aljoši Mastnu in Nini Slaček!!
Prisluhni:

Sončni blog v oddaji Doživetja narave – Zanimivosti nočnega neba

Poslušaj oddajo Doživetja narave – Zanimivosti nočnega neba, ki je bila na sporedu Radia Ognjišče 13. septembra, kjer smo se s prof. Borisom Khamom pogovarjali o vidljivosti severnega sija v Sloveniji ter o vesoljskem vremenu!

Na pragu odkritja devetega planeta

Zgodba iz vesolja.

Razvoj modernih teleskopov je omogočil, da smo v Osončju odkrili nepregledno množico teles, s katerimi delimo naš dom. Med njimi pa smo doslej našli le dva planeta. Od odkritja Neptuna je minilo že skoraj 180 let. Danes imajo znanstveniki dokaze, da se v globinah Osončja skriva še neznani Deveti Planet, ki ga zdaj mrzlično iščejo. Kakšni so ti dokazi in zakaj jim skrivnostnega planeta zaenkrat še ni uspelo najti?

Kolaps magnetnega polja, ki je sprožil evolucijo živali

Zgodba iz vesolja.

Zakaj smo lahko gledali severni sij v Mehiki?

Zgodba iz vesolja.

V začektu maja se je zgodila ekstremna geomagnetna nevihta. Polarne sije smo lahko gledali celo v Mehiki. Kaj se je pravzaprav zgodilo, se lahko ponovi in zakaj to ni bil zgodovinski dogodek?

Kaj so o mrkih verjela stara ljudstva

Zgodba iz vesolja

Ljudje se na mrke odzivamo zelo intenzivno. Skozi zgodovino smo si te
pojave razlagali na različne načine. Tukaj predstavimo, kaj so si o
mrklih mislila nekatera starodavna ljudstva in njihove običaje, ki so
jih ob teh priložnostih izvajala.

Kako se živali odzivajo na Sončev mrk?

Zgodba iz vesolja

Ljudje smo pripravljeni potovati tisoče kilometrov, da bi si ogledali te redke dogodke, ki trajajo le nekaj minut. Toda nismo edini, ki se odzivamos na Sončeve mrke. Tudi živali se odzivajo na te astronomke pojave. Kakšni so njihovi odzivi in od česa zavisijo?

Ostanki tujega planeta globoko pod Zemljinim površjem

Zgodba iz vesolja

V Zemljinem plašču, na globini 2900 kilometrov, se nahajata dve obsežni anomaliji. Pravijo jima veliki provinci nizkih hitrosti ali po angleško “large low-velocity provinces”. Gre za skalnati strukturi, ki sta gostejši in bolj vroči od magme v okolišnjem plašču. Nedavno je skupina raziskovalcev predlagala, da gre za ostanke tujega planeta, ki se je pred mnogimi milijoni let zaletel v Zemljo. Čeprav zveni neverjetno, so argumenti ameriških znanstvenikov še kako prepričljivi.

V četrtek, 11. 1., smo ugriznili v znanost o vesoljskem vremenu in njegovih posledicah. Oddaja je na voljo na portalu MMC TV Sovenija na spodnji povezavi. Vabljeni k ogledu!

Hvala voditeljicama Renati Danciger ter Nini Mrzlikar za povabilo.

Pravkar je bila na Valu 202 epizoda oddaje Frekvenca X, kjer smo se pogovarjali o vesoljskem vremenu, Sončevi dejavnosti ter polarnih sijih. Če ste jo zamudili, jo še vedno lahko poslušate tukaj.

Zahvaljujemo se Dr. Tomažu Zwittru ter voditeljici Neži Borkovič za prijazno povabilo.

Ta fascinantna misija bo raziskovala planetarna jedra ne da bi obiskala en sam planet.

YT Shorts

Misija Psyche se je odpravila na potovanje do istoimenskega asteroida. Vendar ne gre za običajen asteroid. Znanstveniki sumijo, da nam to nebesno telo lahko razkrije skrivnosti o tem, kako so nastali planeti v Osončju.