Zgodba iz vesolja

Nazaj

12. avgusta 2026 bomo v Sloveniji priča delnemu Sončevemu mrku. Gre za veličasten naravni pojav, ki ga lahko opazujemo tudi s prostim očesom, vendar le ob uporabi ustrezne zaščite za oči. Do mrka pride, ko, gledano z Zemlje, Luna zakrije Sonce, zaradi česar se podnevi nekoliko stemni. Če Luna zakrije le del Sončeve ploskve, govorimo o delnem Sončevem mrku, če jo zakrije popolnoma, pa o popolnem mrku. V Sloveniji smo nazadnje bili priča popolnemu Sončevemu mrku 11. avgusta 1999 in sicer le na skrajnem vzhodu Prekmurja, v bližini kraja Bodonci. Preostala Sovenija je doživela delni mrk.

Več tukaj.

Zgodba iz vesolja

Nazaj

Na spletu se množijo kritike na račun programa Artemis. Nekateri avtorji trdijo, da je NASA izbrala preveč zapleten, drag in tvegan predlog vrnitve na Luno, ki se bo prej ali slej končal s polomijo. Dejstvo je, da se program sooča z zamudami, tehničnimi težavami, toda, ali je res obsojen na neuspeh?

Ti pomisleki niso povsem neutemeljeni. Navsezadnje so astronavti na Luni pristali že pred več kot petdesetimi leti. Zakaj NASA preprosto ne uporabi preverjenih rešitev iz programa Apollo? Zakaj je današnja pot na Luno videti bolj zapletena kot tista iz šestdesetih let prejšnjega stoletja? In kako je mogoče, da je navkljub sodobnim tehnologijam potrebno toliko časa in denarja za nekaj, kar je človeštvu uspelo že pred več kot petdesetimi leti?

Več tukaj.

Zgodba iz vesolja

Zadnjih nekaj let se astronomija sooča z grožnjo brez precedensa, ki bi lahko pomenila njen konec. Pri tem ne gre ne za svetlobno onesnaženje, niti za globoke reze v proračune znanstvenih inštitucij. Žebelj v krsto kraljice med naravoslovnimi vedami bi lahko že kmalu zabile načrtovane megalomanske konstelacije umetnih satelitov. Različne korporacije so v zadnjih nekaj letih oddale vloge za okrog milijon teh plovil. Njihove površine, še posebej sončne celice, odbijajo sončno svetlobo, zaradi česar jih ponoči lahko vidimo tudi s prostimi očmi. Zemeljskim teleskopom sateliti že sedaj predstavljajo težavo, saj na njihovih posnetkih puščajo svetle sledi. Poleg tega oddajajo radijske valove, kar moti radijske observatorije. Pa ne le na Zemlji, sledi umetnih satelitov bodo vedno pogosteje povzročale škodo tudi odpravam v tirnicah okoli Zemlje.

Več tukaj.

Zgodba iz vesolja

Odprava Artemis 2 je eden največjih dosežkov na področju raziskovanja vesolja. Njena izstrelitev predstavlja korak v smeri nastanitve na Luni ter osvajanja Osončja. Artemis 2 je preizkušala meje človeške vzdržljivosti, hkrati pa so posebne naprave na njenem krovu izvajale meritve, ki bodo ključnega pomena za prihodnja potovanja na Mesec in Mars. Skupaj z astronavti je Artemis 2 v vesolje ponesla šest znanstvenih poskusov. Nekateri so ostali v Zemljinih tirnicah, spet drugi so astronavte spremljali na njihovi, več kot milijon kilometrov dolgi poti.

Celotna zgodba je na voljo tukaj.

Zgodba iz vesolja

11. januarja 2007 so kitajske oborožene sile izvedle vojaško vajo v okviru katere so sestrelile nedelujoč vremenski satelit Fenyug-1, ki se je nahajal na višini 865 kilometrov. Ta demonstracija moči je povzročila največje onesnaženje okolice našega planeta doslej, saj je satelit razpadel na več kot 3400 razbitin večjih od štirih centimetrov in okoli 150.000 manjših delcev. Te razbitine so doslej povzročile kar nekaj preglavic drugim vesoljskim misijam. Leta 2013 je bil trk z eno od njih usoden za ruski satelit BLITS, leta 2021 je drugi fragment istega izvora trčil z robotsko roko Mednarodne vesoljske postaje (ISS) in v njej izvrtal 5 milimetrsko luknjo, sama ISS pa je v izogib trkom s temi razbitinami že večkrat opravila posebne manevre, nazadnje 30. aprila lani. Pogostost podobnih manevrov zaradi vesoljskih odpadkov različnega izvora je v zadnjih letih močno narasla. Znanstveniki se bojijo usodnega scenarija, tako imenovanega Kesslerjevega sindroma oziroma učinka, po katerem bi hitro naraščajoče število vesoljskih smeti privedlo do konca vesoljske dobe kot jo poznamo. Ne gre za znanstvenofantastično apokaliptično napoved, temveč za dejansko grožnjo, ki se lahko uresniči že v bližnji prihodnosti.

Celotna zgodba je na voljo tukaj.

Zgodba iz vesolja

LHS 1903, na prvi pogled popolnoma običajna zvezda, je pred kratkim povzročila vihar med astronomi. Ti so namreč v njeni okolici odkrili že četrti planet, ki pa, za razliko od ostalih treh, kljubuje ustaljenim teorijam o nastanku in razvoju planetarnih sistemov. Pa poglejmo, kaj je “zagrešil” ta novoodkriti svet.

Celotna zgodba je na voljo tukaj.

Zgodba iz vesolja

Številni prebivalci Zemlje so v preteklosti doživeli bližnja srečanja z meteoriti. Na srečo nimamo podatkov, da bi se ta končala tragično in obstaja le en dokumentiran primer, ko je meteorit dejansko zadel osebo. Kljub temu pa so meteoriti večkrat padli na ali blizu hiš, katerih lastniki so se tako le za las izognili gotovo smrti.

Celotna zgodba je na voljo tukaj.

Zgodba iz vesolja

Zvezde so trenutno najpomembnejši vir svetlobe v vesolju. Vsaka od njih, tudi Sonce, v svoji sredici skriva jedrski reaktor, kjer se sprošča ogromno energije. Brez nje bi bili planeti, ki krožijo okoli zvezd, ledene puščave, na njihovih površjih pa bi vladala večna tema. Vir Sončeve energije so jedrske reakcije, kar smo izvedeli leta 1920. Toda, znanstveniki so hitro naleteli na težavo. Prvotni izračuni so namreč pokazali, da je za te reakcije potrebna temperatura približno 1,5 milijarde Kelvinov, medtem ko je dejanska temperatura v sončevi sredici kar 100 krat nižja. Rešitev paradoksa je sedem let pozneje zmagoslavno prispela na krilih nove, eksotične teorije, ki ji pravimo kvantna mehanika.

Celotna zgodba je dostopna na tej povezavi.

Pravkar je na Soncu prišlo do blišča kategorije X1.9, ki ga je pospremil prelep izbruh koronarne snovi!

Oglej si oba videa, več o trenutnem stanju glede vesoljskega vremena tudi na naši novi strani o vesoljskem vremenu.

Trenutno stanje glede vesoljskega vremena je sedaj na voljo na prenovljeni strani TRENUTNO STANJE NA SONCU IN VESOLJSKO VREME!

Oglej si našo novo stran, ABC vesoljskega vremena! Uvod v področje na eni sami strani.

Indeks Dst je že dosegel vrednosti nižje od -200 nT:

Oglej si napoved modela Enlil ameriške agencije NOAA:

Click image for more details at NOAA SWPC

Zgodba iz vesolja

Decembra 2023 so si znanstveniki v Observatoriju Palomar navdušeno ogledovali video mucka z imenom Taters, kako na kavču lovi rdečo piko laserskega kazalnika. Sočasno je prekrivna grafika prikazovala hitrost Tatersevega srčnega utripa, risbo observatorija Palomar in najpomembneje – informacije o signalu, ki je prvič v zgodovini iz vesolja prenašal video v ultra visoki ločljivosti (UHD). Ta je trajal le 15 sekund, z razdalje približno 31 milijonov kilometrov, pa ga je oddajala vesoljska misija Psyche in sicer s pomočjo posebnih laserjev. Šlo je za tehnološki preboj, ki bo v prihodnje korenito spremenil način komuniciranja z vesoljskimi misijami.

Celoten članek lahko prebereš na tej povezavi oziroma. Oglej si tudi spodnji video!

“Raziskovanje oddaljenih kotičkov vesolja” in “pogumno iti tja, kamor še ni stopila človeška noga” sta izjavi, ki izražata stremenje mnogih za tem, da bi odkrivali in obiskovali oddaljene svetove v Osončju in onkraj njega. Toda, želje so eno, le redki pa so posamezniki, ki naredijo konkretne korake v smeri uresničitve svojih sanj. Med njimi so se v preteklosti znašli nekateri najbogatejši zemljani, ki so za svoje projekte zastavili milijone lastnega premoženja. Ti podvigi so neverjetno tvegani, saj njihov uspeh zavisi odvisno tisočev dejavnikov, pri čemer je dovolj že en sam, da se velike ambicije za vedno spremenijo v kolosalne polome. 

Celotno zgodbo lahko prebereš na tej povezavi.

Zgodba iz vesolja

Vesoljsko vreme lahko povzroči številne preglavice na čezpolarnih letih, ki jih pot ponese v bližino severnega tečaja. To so območja, ki so najbolj občutljiva na vpliv vesoljskega vremena.
Med takšnimi dogodki lahko letala na čezpolarnih letih izgubijo sposobnost komuniciranja z zračnimi kontrolorji, ostanejo brez satelitskih signalov, ki so ključni za varno navigacijo, posadka in potniki pa so izpostavljeni škodljivim ravnem sevanja.

Očitno je, zakaj letalske družbe v takšnih okoliščinah raje preusmerijo lete. Vendar, pa po podatkih NOAA, vsaka tovrstna preusmeritev stane več kot 100.000 dolarjev.

Nedavne raziskave kažejo, da vesoljsko vreme poveča tudi število zamud letov po vsem svetu – v povprečju za več kot 80 %.

Za celotno zgodbo sledi tej povezavi.