Da si ogledaš Rdeči planet, ti ni treba na dolgo in nevarno potovanje. To je zate že opravil NASIN rover Curiosity, ki že dvanajst let raziskuje Mars. Pred dvema tednoma je NASA objavila osupljivo panoramsko fotografijo, ki jo je rover posnel med svojim bivanjem v kanalu Gediz Vallis. Slednji je najverjetneje nastal zaradi starodavnih poplavnih voda in zemeljskih plazov.
Na posnetku je med drugim vidno polje žveplovih kamnov. Rover je enega izmed njih povozil in ga razlomil, kar je razkrilo rumene kristale v notranjosti. To je prvič, da so znanstveniki na Marsu odkrili čisto žveplo. Prej je rover že odkril številne minerale, ki vsebujejo ta element, a nikoli v čisti obliki.
Celotno 360-stopinjsko panoramsko sliko si lahko ogledaš tako, da z miško klikneš in povlečeš po sliki ali uporabiš puščice gumba v zgornjem levem kotu. Če uporabljaš mobilni telefon, ga preprosto premikaj v želeno smer.
Najvišji ognjeniki v Osončju se nahajajo na Marsu, in sicer na obsežni ognjeniški planoti Tharsis, ki leži blizu ekvatorja na zahodni Marsovi polobli. Tharsis je dom štirih orjaških ognjenikov: Arsia Mons, Pavonis Mons, Ascraeus Mons in Olympus Mons, ki po višini močno presegajo Mount Everest. Najvišji med njimi, Olympus Mons, se dviga skoraj 22 kilometrov nad površje Rdečega planeta. Kot da to ne bi bilo dovolj, se ti ognjeniki raztezajo na ogromnih površinah. Olympus Mons, na primer, meri v premeru kar 600 kilometrov in zavzema površino, primerljivo s površino Poljske.
Nenavadno dogajanjev Zemljini sredici je povzročilo, da je severni geomagnetni tečaj v zadnjih dvajsetih letih zapustil teritorialne vode Kanade in jo mahnil proti ruski Sibiriji. Če se je ta med leti 1600 in 1990 premikal s hitrostjo med 15 in 19 kilometri na leto, pa se je v začetku 21. stoletja njegova hitrost povišala na 55 kilometrov. Zadnjih pet let se je zgodba obrnila – hitrost severnega magnetnega tečaja se je postopoma zniževala in trenutno znaša le 25 kilometrov na leto. Zakaj so znanstveniki zaskrbljeni in kakšne so lahko posledice teh sprememb Zemljinega magnetnega polja?
Geomagnetna tečaja sta definirana kot območji, kjer so silnice geomagnetnega polja navpične. Severni oziroma južni geomagnetni pol sta definirana kot območji v bližini severnega oziroma južnega geografskega tečaja. Po fizikalni definiciji pa je severni geomagnetni tečaj dejansko južni magnetni tečaj in obratno, južni geomagnetni tečaj je severni magnetni tečaj. V fiziki je namreč južni magnetni pol definiran kot območje, kjer magnetne silnice poniknejo v magnet, medtem ko je severni tečaj območje, od koder silnice vzniknejo.
Zven Zemljinega magnetnega polja pred 40.000 leti!
Na kratko.
Če je trenutna orientacija Zemljinega magnetnega polja taka, da se severni magnetni tečaj nahaja blizu severnega geografskega pola, južni magnetni tečaj pa v bližini Antarktike, pa ni bilo vedno tako – v preteklosti se je geomagnetno polje večkrat postavilo na glavo.
Eden takšnih dogodkov je Laschampski dogodek, kratkotrajni obrat Zemljinega magnetnega polja, ki se je zgodil pred približno 42.200 do 41.500 leti, proti koncu zadnje ledene dobe. Laschampski dogodek so odkrili v 60. letih prejšnjega stoletja na podlagi anomalij v Zemljinem magnetnem polju, zaznanih v starodavnih tokovih lave, imenovanih Laschamp in Olby, blizu kraja Clermont-Ferranda v Franciji.
Prehod iz »normalnega« v obrnjeno polje se je zgodil postopoma v obdobju približno 250 let, medtem ko je magnetno polje ostalo obrnjeno okoli 440 let. Med prehodom je jakost geomagnetnega polja upadla na zgolj 5 % današnje jakosti. Ta oslabitev je omogočila, da je na površje našega planeta prodrlo precej več kozmičnih delcev, kar je povečalo nastajanje kozmogenih izotopov, kot sta berilij-10 in ogljik-14, zmanjšalo količino ozona v atmosferi ter povzročilo spremembe v kroženju zraka. Nekateri znanstveniki domnevajo, da je ta izguba geomagnetnega ščita prispevala k izumrtju avstralske megafavne in neandertalcev ter k pojavu jamske umetnosti.
Znanstveniki z Danske tehniške univerze in Nemškega raziskovalnega centra za geoznanosti so zdaj s pomočjo podatkov misije Swarm Evropske vesoljske agencije ter drugih virov ustvarili zvočno rekonstrukcijo Laschampskega dogodka. Na podlagi izračunanih premikov Zemljinih magnetnih silnic so oblikovali stereo posnetek, ki ga lahko slišite v videu. Zvočni zapis je sestavljen iz naravnih zvokov, kot so škripanje lesa in padanje kamnov, pomešanih v znane, a hkrati skoraj nezemeljske tone.
Če so bili astronomi še pred kratkim prepričani, da so kometi edina nebesna telesa, ki bi lahko naš planet oskrbela z vodo, so zdaj odkrili nov tip teles, imenovanih temni kometi. Ti so veliko bolj primerni kandidati za to nalogo, saj spadajo med tako imenovana Zemlji bližje objekte. Kdo so še drugi “novi” prebivalci Osončja in zakaj razlika med kometi in asteroidi nenadoma ni več tako jasna, kot je bila še pred nekaj leti?
🇸🇮 Malo zaradi počitnic, malo zaradi delovnega obiska na Kitajskem smo bili zadnje časena Sončnem blogu nekoliko (pre)tihi. Kljub temu pa se lahko pohvalimo z nastopom na odličnem znanstvenem podcastu RTV Slovenija ApolloLajka, ki je bil objavljen pred kratkim. Tema? Vesoljsko vreme seveda! Daaahhhh 😜
Sončni blog v oddaji Doživetja narave – Zanimivosti nočnega neba
Poslušaj oddajo Doživetja narave – Zanimivosti nočnega neba, ki je bila na sporedu Radia Ognjišče 13. septembra, kjer smo se s prof. Borisom Khamom pogovarjali o vidljivosti severnega sija v Sloveniji ter o vesoljskem vremenu!
Razvoj modernih teleskopov je omogočil, da smo v Osončju odkrili nepregledno množico teles, s katerimi delimo naš dom. Med njimi pa smo doslej našli le dva planeta. Od odkritja Neptuna je minilo že skoraj 180 let. Danes imajo znanstveniki dokaze, da se v globinah Osončja skriva še neznani Deveti Planet, ki ga zdaj mrzlično iščejo. Kakšni so ti dokazi in zakaj jim skrivnostnega planeta zaenkrat še ni uspelo najti?
Zemljno magnetno polje omogoča naš obstoj na tem planetu. Brez njega bi Zemlja kmalu po nastanku izgubila svoje ozračje te oceane in postala bi ledena puščava, brez možnosti za razvoj življenja. Nekoliko paradoskalno pa so znanstveniki pred kratkim odkrili, da je kolaps Zemljinega magnetnega polja pred 591 milijoni let omogočil pojav prvih večceličnih živali in morda celo kasnejši prihod človeka.
V začektu maja se je zgodila ekstremna geomagnetna nevihta. Polarne sije smo lahko gledali celo v Mehiki. Kaj se je pravzaprav zgodilo, se lahko ponovi in zakaj to ni bil zgodovinski dogodek?
Ljudje se na mrke odzivamo zelo intenzivno. Skozi zgodovino smo si te pojave razlagali na različne načine. Tukaj predstavimo, kaj so si o mrklih mislila nekatera starodavna ljudstva in njihove običaje, ki so jih ob teh priložnostih izvajala.
Ljudje smo pripravljeni potovati tisoče kilometrov, da bi si ogledali te redke dogodke, ki trajajo le nekaj minut. Toda nismo edini, ki se odzivamos na Sončeve mrke. Tudi živali se odzivajo na te astronomke pojave. Kakšni so njihovi odzivi in od česa zavisijo?
soncniblog.com 