Zgodba iz vesolja

Astronomi so končno potrdili, da so nekatere supernove posledica ne ene, temveč kar dveh zaporednih eksplozij. Na najnovejših posnetkih Zelo velikega teleskopa, ki je del Južnega evropskega observatorija, so znanstveniki prvič opazili ostanke dvojne detonacije v obliki dveh plinastih lupin. Odkritje je pomembno, ker gre za poseben tip supernov, ki spadajo med za astronome najpomembnejše eksplozije v vesolju – z njimi merimo tako razdalje do oddaljenih galaksij, kot hitrost širjenja vesolja.

Za celotno zgodbo sledi tej povezavi.

Novica iz vesolja

Predstavnišḱi dom Združenih držav je pravkar odobril predlog administracije predsednika Donalda za proračun za fiskalno leto 2026. Dokument je bil prvič predstavljen 2. maja in je že od prvega dne povzročil pravi pretres v znanstveni skupnosti. 31. maja je Bela hiša objavila podrobnejšo različico načrta, ki je razkrila namere po drastičnem zmanjšanju sredstev za NASO, s čimer bi ogrozili ključne programe, tisoče delovnih mest, kakor tudi položaj Združenih držav kot vodilne sile na področju vesoljskih znanosti. Glede na trditve Planetarnega društva (The Planetary Society), bo proračun za znanstvene programe NASE nižji kar za 47 %.

Več podrobnosti na tej povezavi.

Rad/a opazuješ nočno nebo? Na podstrani Astronomski koledar je na voljo seznam nekaterih pomembnejših astronomskih dogodkov v letu 2025. Uživaj!

Zgodba iz vesolja

Si predstavljaš, da se sprehajaš po nevtronski zvezdi – ostanku mogočne zvezde, ki je še pred kratkim sijala v vsej svoji lepoti? Gravitacija na njej je tako neznansko močna, da popolnoma zgladi površje tega telesa. A le na prvi pogled. Nenadoma se ob nekaj spotakneš. Izkaže se, da gre za nekakšno goro. Ta gora je miniatura v primerjavi s tistimi na Zemlji a je kljub temu njena masa enaka masi celotnega Mount Everesta. Njen obstoj je za znanstvenike velika uganka. Gora ima velik vpliv na evolucijo nevtronske zvezde, ki ga šele začenjamo razumevati.

Za celotno zgodbo sledi tej povezavi.

Novica iz vesolja.

Vsi posnetki Sonca, bodisi tisti, ki smo jih naredili na observatorijih na Zemlji ali z vesoljskimi misijami, nam prikazujejo našo zvezde iz istega zornega kota, saj so bili narejeni v ravnini, imenovani ekliptika. To je ravnina, v kateri se nahaja Zemljina tirnica in približno sovpada s Sončevo ekvatorialno ravnino. Posledično je bilo vsakršno opazovanje Sončevih polov še do nedavnega misija nemogoče.

Pred kratkim pa je prišlo do pomembnega preobrata, saj je Evropska vesoljska agencija (ESA) objavila prve bližnje slike južnega pola Sonca. Ta podvig je omogočila misija Solar Orbiter, ki jo je ESA izstrelila proti Soncu leta 2020. Ta najbolj kompleksen sončni observatorij doslej nam je Sonce prikazal iz povsem novega zornega kota.

Za celotno zgodbo, sledi tej povezavi.

Doletela me je velika čast, da sem postal prejemnik nacionalnega priznanja Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju na področju komuniciranja znanosti, ki ga podeljuje Slovenska znanstvena fundacija (SZF). Iskreno se zahvaljujem tako SZF, kot predlagateljema – Pomurski akademski znanstveni uniji – PAZU ter Fakulteti za naravoslovje in matematiko, Univerza v Mariboru. Še posebej pa se zahvaljujem vsem, ki spremljate Sončni blog in me tako spodbujate k udejstvovanju na področju popularizacije vesoljskih znanosti.

Lahko bi bile dokaz za obstoj novega tipa črnih lukenj!

Leta 2018 so astronomi zaznali kozmično eksplozijo, ki je presegla vse, kar smo do tedaj poznali. Zgodila se je na razdaljo približno 200 milijonov svetlobnih let in bila več kot 100-krat svetlejša od tipične supernove. Temu dogodku so znanstveniki dodelili oznako AT2018cow, vendar kmalu je med astronomi postal znan preprosto kot »Krava«.

Opažen blisk je bil drugačen od eksplozij, ki smo jih poznali do tedaj. Ne samo, da je bil veliko svetlejši od supernov, tudi njegovo trajanje je bilo veliko krajše: če supernove zbledijo v nekaj tednih ali mesecih, pa je »Krava« izginila v le nekaj dneh. Znanstveniki so še izračunali velikost te megaeksplozije – ta naj bi bila podobna velikosti celotnega Osončja.

Za celotno zgodbo, sledi tej povezavi.

Skivnost plešočih polarnih sijev na Jupitru

Novi posnetki narejeni z Vesoljskim teleskopom James Webb (JWST) v infrardeči svetlobi razkrivajo presenetljive podrobnosti Jupitrovih polarnih sijev. Ti so več stokrat svetlejših od tistih na Zemlji in Webb je s pomočjo kamere NIRCam odkril, da se njihov videz spreminja veliko hitreje od pričakovanj. Nova odkritja bodo podlaga za boljše razumevanje ozračja ter magnetnega polja tega največjega planeta v Osončju.

Več na to temo na tej povezavi.

Drevesa, ki so predvidela mrk

Tisočletja so ljudje opazovali, kako se živali odzivajo na enega najosupljivejših naravnih pojavov – Sončev mrk. Danes tako vemo, da med temi dogodki dnevne živali pričnejo s pripravami na nočni počitek, medtem ko se nočna bitja prebudijo iz globokega spanca. Šele v zadnjih nekaj letih pa smo ugotovili, da se na te redke nebesne pojave odzivajo tudi rastline, pa čeprav se nam videz zdijo popolnoma nepremične in pasivne. Nova študija z naslovom »Bioelektrična sinhronizacija smrek (Picea abies) med Sončnevim mrkom« ponuja prepričljive dokaze ne le o reakciji dreves kot posameznih bitij, temveč o njihovem skupinskem in sinhroniziranem odzivu.

Med delnim Sončevim mrkom 25. oktobra 2022, je skupina raziskovalcev v Dolomitih na severu Italije izvedla edinstveni poskus. Na več živih smrek (Picea abies) in nekaj štorov so namestili občutljive elektrode z namenom izmeriti njihov elektrom, kar je znanstveni izraz, ki se uporablja za opis skupka električnih signalov, ki jih proizvajajo žive celice, tako živalske kot rastlinske.

Več na to na tej povezavi.

Čigavo je vesolje? Nova oboroževalna tekma in boj za poslednjo mejo

Leta 2015 je ameriški senat sprejel zakon poznan kot Space Act, ki državljanom ZDA podeljuje pravico do lastništva naravnih virov, ki jih uspejo pridobiti v vesolju. Gre za vire, kot so voda, minerali in celo redke kovine najdene na asteroidih. Na prvi pogled bo morda dejali, da gre samo za še en zakon, vendar Space Act dejansko pomeni začetek nove vesoljske tekme. Tokrat ne gre ne za zastave, ne za slavo, temveč za lastninske pravice in dobiček.

Več na to temo tukaj.

Sončni blog na RTV Slovenija

V oddaji Jutranja vrremenska fronta s(m)o se “popeljali” v vesolje in se za spremembo pogovarjali o podnebnih razmerah in temperaturah na različnih lokacijah v Osončju. Hvala voditejici Klari Evi Kukovičič za prijeten klepet!

Stara sovjetska sonda namenjena na Venero bo kmalu padla na Zemljo

9. in 10. maja spremljajte dogajanje na nebu!

31.marca 1972 je Sovjetska zveza proti Veneri izstrelila sondo Kosmos 482. Toda zaradi napake rakete Sojuz je misija ostala ujeta v Zemljini tirnici več kot pet desetletij. Zdaj naj bi satelit vstopil v ozračje in padel na tla.

Kosmos 482 je bila sestrska sonda misije Venera 8, ki je istega leta uspešno pristala na Veneri ter od tam več kot 50 minut pošiljala podatke, preden so jo uničili ekstremni pogoji na tem planetu. V tistem obdobju so sovjetske medplanetarne misije sprva vtirjali v nizke orbite okoli Zemlje, od koder so nato izvedli drugo izstrelitev proti končnemu cilju. V primeru neuspešne druge izstrelitve, so sonde ostale v orbiti in dobile oznako “Kosmos”.

Več na tej povezavi.

Sami v temi: skrivnost planetarnih sirot

Zgodba iz vesolja

Že od malih nog si predstavljamo Sonce ter planete, ki krožijo okoli njega. Podobno razmišljamo tudi o izvensončnih planetih, navsezadnje smo jih več kot 5000 odkrili ravno z analizo svetlobe njihovih matičnih zvezd. Pa vendar astronomi že nekaj let odkrivajo telesa, ki ne ustrezajo tej zgodbi. Ta potujejo po Galaksiji povsem sama, njihovega neba pa ne razsvetljuje nobeno sonce. Tem planetarnim sirotam ponavadi pravimo kar tavajoči planeti. Njihov obstoj je sprožil val navdušenja med astronomi, saj bi njihovo število lahko preseglo tako število zvezd, kot tudi število »klasičnih« planetov v Rimski cesti.

ESA bije plat zvona: ogrožajo nas vesoljske smeti

Vesolje pogosto dojemamo kot neskončno praznino, pa vendar so tirnice okoli Zemlje vse bolj natrpane. Od začetka vesoljske dobe leta 1957 smo v vesolje izstrelili več kot 20.000 satelitov, pri čemer jih kar 70 % še vedno kroži okoli našega planeta. Zaradi neljubih preteklih dogodkov, kot so trki med plovili, eksplozije ali njihovo namerno uničenje, se danes v orbitah okoli Zemlje nahaja več kot 50.000 predmetov, večjih od 10 cm, več kot milijon kosov v velikosti manjšega vijaka in več kot sto milijonov delcev v velikosti 1 mm. Kljub svoji majhnosti so ti delci izjemno nevarni.
Več o tem na tej povezavi.