Do sedaj smo poznali le dve nebesni telesi v Osončju, za kateri smo vedeli, da na njiju obstajajo delujoči ognjeniki. Zdaj se je temu ekskluzivnemu klubu pridružila še Venera. Zakaj je trajalo tako dolgo, da smo pridobili dokončne dokaze za delujoči ognjenik na tem planetu?
Ko je sonda Viking 1 pristala na Marsu nam je poslala posnetke pokrajine, za katero smo vedeli, da jo je izoblikovala tekoča voda. Toda posnetki se niso skladali s pričakovanji znanstvenikov. Ti so mnogo pozneje ugotovili, da so pokrajino, v kateri je pristal Viking 1, izoblikovale naravne katastrofe, ki se danes na tem planetu več ne morejo zgoditi. Šlo je za čisto prave (mega)cunamije.
1. julija leta 2004 se je v orbito okoli Saturna vtirila misija Cassini. Od tam nam je naslednjih trinajst let pošiljala prelepe posnetke tega drugega največjega planeta v Osončju, pa tudi nekaterih njegovih lun, kot so Titan, Rea, Japet, Fojba ter mnoge druge. Za znanstvenike, ki proučujejo planete našega Osončja, pa ti posnetki nimajo le estetske vrednosti. Njihova vsebina raziskovalcem obelodanja pojave, ki se dogajajo tako na površju teh nebesnih teles, kot tudi globoko v njihovi notranjosti. Pa ne le to. Fotografije nam pripovedujejo tudi zgodbe o tem, kaj se je s Saturnom ter njegovimi lunami dogajalo v daljni preteklosti.
Leta 2005 nam je sonda Cassini poslala prve podrobne fotografje prav posebne lune z imenom Enkelad. Gre za šesto največjo Saturnovo luno ter devetnajsto največjo v Osončju. Njen premer znaša 500 kilometrov, njeno površje pa povečini prekriva čisti ter dokaj sveži vodni led. Na slikah Enkelada, ki jih je naredila Cassini, so znanstveniki v bližini njenega južnega pola zaznali množico krioognjenikov, ki nenehno bruhajo ogromne količine snovi, ki med drugim vsebuje veliko vodne pare. Preko sto krioognjenkov vsako sekundo v višave požene okoli 200 kilogramov tega materiala, katerega hitrost doseže 2000 kilometrov na uro. Zaradi izredno nizke temperature na Enkeladu, ki je v povprečju enaka -200º C, vodna para hitro zamrzne. Del te vode uide v vesolje in ostane ujet v Saturnovem obroču E, preostanek pa pade nazaj na Enkeladovo površje v obliki – snega.
Toda, od kod voda na Enkeladu? Kako je mogoče, da obstaja v tekočem stanju? In kaj njena prisotnost pomeni za morebiten obstoj življenja ne tej luni?
Pred nekaj dnevi je v Tihem Oceanu, blizu mehiške zvezne države Baja California, varno pristal modul Orion, osrednji del misije Artemis 1. Ta misija je proti Luni poletela šestnajstega novembra letos in sicer kot prva v okviru programa Artemis. Namen misije Artemis 1 je bil testirati različne sisteme, ki bodo v bodoče omogočali transport ter bivanje astronavtov. NASA namreč načrtuje skorajšnji pristanek astronavtov na našem naravnem satelitu.
Na krovu Artemis 1 se je nahajalo precej dragocenega tovora v obliki znanstvenih eksperimentov ter majhnih CubeSat satelitov, ki so namenjeni proučevanju različnih pojavov v vesolju, predvsem v Osončju. Na njenem krovu pa se je nahajal tudi nekoliko nenavaden tovor, katerega namen na prvi pogled ni prav očiten. Tukaj opisujemo sedem stvari, za katere niste vedeli, da jih je v vesolje ponesla misija Artemis 1.
Pred nekaj meseci sem na Facebooku in Redditu razsrdil nekaj ravnozemljanov. Njihovi komentarji, seveda brez nekih realnih osnov, pa so bili povod za tale prispevek. Z nekaj raziskovanja sem se dokopal do zanimivih podatkov na primer o tem, kolikšne so bile prve ocene za oddaljenost Sonca, ki so jih naredili v Antiki. Izračunal pa sem tudi, koliko znaša centrifugalna sila zaradi kroženja Osončja okoli središča Rimske ceste. Pa še kakšen zanimiv detajl se najde.
Danes ob 7:47 zjutraj po našem času je iz izstrelišča Kennedy Space Center proti Luni končno poletela misija Artemis 1. V preteklih mesecih je bila izstrelitev iz tehničnih razlogov večkrat preložena, danes pa se je tako končno začelo ponovno osvajanje našega edinega naravnega satelita. Več o misiji Artemis si lahko preberete tukaj.
Tokrat sem imel priložnost obiskati ESOC, center Evropske vesoljske agencije za vesoljske operacije. Čemu služi ESOC in kaj vse zanimivega najdemo v njem, pa v spodnjem videu in podcastih.
Vsi poznamo Luno. To je, tako za Soncem, najsvetlejše telo na nebu. Razsvetljuje nam temne noči, povzroča plimovanje ter usodno vpliva na življenske cikle nekaterih živih bitij. Ljudje so se že od nekdaj spraševali, kaj pravzaprav Luna je. Danes se zavedamo, da je Luna . . . Pa saj vemo, kajne?
Saturn je svoj neuradni naziv najlepšega planeta v Osončju dobil zaradi prečudovitih obročev, ki ga obdajajo. Ta planet sicer ni edini z obroči, vendar so v primeru Saturna te tvorbe mnogo večje in svetlejše kot tistih okoli ostali plinastih orjakov. O Saturnovih obročih obstaja mnogo nerešenih vprašanj: koliko so stari? Kakšna bo njihova usoda v daljni prihodnosti? In ali bo Saturn kdaj izgubil svoj laskavi naslov?
Sončni blog je bil gost oddaje Podobe znanja, ki jo je na programu Ars pripravila Nina Slaček. Pogovarjali pa smo se o vesoljskem vremenu in njegovem vplivu na naša vsakdanja življenja. Sledi tej povezavi in prisluhni oddaji še ti!
Letos decembra bo minilo 50 let odkar so se astronavti nazadnje sprehajali po površju našega edinega naravnega satelita. 14. decembra leta 1972 se je posadka Apolla 17 pod vodstvom poveljnika Gena Cernana poslovila od Lune in to je bil konec najbolj velikopoteznega in najdražjega vesoljskega programa v zgodovini človeštva. Obisk Meseca je mnogim vliv upanje na skorajšnjo kolonizacijo, ne le Lune, temveč kar Osončja. Toda izkazalo se je, da je bil program Apollo izjemno drag projekt, ki nam je prinesel premalo praktičnih koristi. Tako si podobnega podviga vse do danes ni privoščila nobena druga država. Leta 2017 pa je ameriška NASA naznanila začetek programa Artemis. Končno naj bi se človeštvo vrnilo na Mesec, pri čemer pa naj bi tokrat to nebesno telo osvojili trajno. Pri vsem tem, pa naj bi bil projekt Artemis le odskočna deska za veliko bolj ambicijozen projekt.
Kakšni pa so pravzaprav cilji programa Artemis? Kako bo potekala njegova izvedba? Kdo vse sodeluje v tem projektu? In ali Artemis res pomeni začetek kolonizacije vesolja?
Vesoljska misija New Horizons je na Plutonu odkrila skrivnostne tvorbe. Gre za nekakšne kupole, ki se raztezajo kilometre v širino in višino. Toda, zakaj obstajajo ter iz česa so narejene?
Zemlja se zavrti okoli svoje osi v 24 urah. Ampak to je le približno. HItrost vrtenja Zemlje se ves čas nekoliko spreminja. Kaj povzroča te spremembe in kako velika so ta nihanja?
Misija InSight je letos zaznala do sedaj najmočnejši potres na Marsu. Kaj nam to pove o Marsovi notranjosti? Kako močan je bil ta potres v primerjavi s tistimi na Zemlji? Predstavljajo podobni dogodki nevarnost za bodoče prebivalce rdečega planeta?
Mars je planet z dvema obrazoma. No ja, z dvema poloblama, južno in severno, ki pa sta si zelo različni. V čem je razlika? Zakaj je do nje prišlo? Poizvej še ti, katera je ta uganka, ki že desetletja muči astronome.