Če analiziramo daljša geološka obdobja vidimo, da se vrtenje Zemlje s časom upočasnjuje. Pred 1,4 milijardami let je dan na Zemlji trajal le 19 ur. V povprečju se torej dolžina dneva na leto podaljša za 74 tisočink sekunde. To je posledice plimskih efektov, ki jih na Zemljo izvaja Luna.
Natančne znanstvene meritve dneva, torej obdobja, ko se Zemlja enkrat zavrti okoli svoje osi, ki se izvajajo od 60-tih let 20. stoletja kažejo na spremembe, ki se dogajajo na krajših časovnih skalah. Te so lahko posledica močnih vetrov, kot med meteorološkim pojavom El Niño, ki lahko upočasnijo vrtenje Zemlje ali potresov, ki imajo lahko nasprotni učinek. Potres, ki je leta 2004 v Indijskem oceanu sprožil uničujoč cunami, je skrajšal dolžino dneva za 3 milisekunde. Svoje prispevajo tudi premiki celin in taleči se ledeniki.
Da bi naše ure obdržale korak s temi spremembami, Mednarodna telekomunikacijska unija, ki pripada Združenim narodom, občasno doda prestopne sekunde, kar pomeni, da se vse ure na svetu ustavijo za eno sekundo. Prvič se je to zgodilo leta 1972, nazadnje pa leta 2016. Naslednjič se bo to morda ponovilo decembra letos, čeprav nekateri menijo, da to ne bo potrebno, saj se zadnja leti Zemlja vrti nepričakovano hitro.
Zanimivo je, da se je 28 najkrajših dni v zadnjih 50 letih zgodilo leta 2020. Vse do letošnjega 29. julija, ko so znanstveniki izmerili dolžino dneva, ki je bila od pričakovane krajša za 1,5 milisekunde. Če se bo ta trend nadaljeval, bomo morda kmalu dnevu odšteli negativno prestopno sekundo.
Več na to temo:
https://www.theguardian.com/science/2022/aug/01/midnight-sooner-earth-spins-faster-shortest-day
https://www.travelandleisure.com/travel-news/earth-records-shortest-day-in-history
soncniblog.com 
Zelo zanimivo, sploh nisem vedel da merijo hitrot vrtenja zemlje.
Všeč mi jeVšeč mi je