Naš naravni satelit nima atmosfere, je pa njegovo površje bogato z minerali, ki vebujejo ogromno tega za obstoj življenja nepogrešljivega plina.
Vsak kg lunine prsti, ki ji pravimo regolit, vsebuje kar 450 g kisika, ki je sicer ujet v molekulah raznih oksidov – Fe, Si, Mg, itd. In če regolit segrejemo na 1600 stopinj C, se kisik sprosti. Kisik na Luni bi 8 milijard ljudi uporabljalo kar 100.000 let. Koncept pa ni popolnoma nov…
Astronavti na postaji Mir so dihali kisik, ki so ga med drugim pridobivali iz litijevega perklorata pri 450-500 stopinj C. Taista tehnologija se danes nahaja na Mednarodni vesoljski postaji in sicer v ruskem modulu Zvezda.
soncniblog.com 
Oddajte komentar