| Poglej/poslušaj na |
|
|
|
Novembra leta 2011 je NASA proti rdečemu planetu poslala prav posebno misijo, imenovano Curiosity ali po naše Radovednost. To je nadvse primerno ime za motorno vozilo, katerega naloga je raziskovati Marsovo površje ter podnebje. Curiosity je pristal na prav posebnem kraju na Marsu, namreč v tri in pol miljarde let starem kraterju Gale, ki je nastal ob padcu ogromnega meteorita v času, ko je na Marsu še obstajala tekoča voda. Danes sumimo, da je Gale postal jezero in da je dolga leta voda v njem nalagala usedline. Ko se je Mars začel sušiti, ga je veter najprej prekril s peskom, pri čemer je bila tekoča voda še vedno prisotna globoko pod površjem. Pozneje, ko je Mars že postal mrzla peščena puščava, je erozija razkrila del vodnih usedlin, zato so znanstveniki bili mnenja, da bi ravno v kraterju Gale lahko našli dokaze o mikroorganizmih, ki so morda pred miljardami let živeli v kraterskem jezeru. Čeprav neposrednih dokazov o življenju na Marsu Curiosity še ni našel, pa je odkril prisotnost organskih molekul, ki so jih morda prv preteklosti proizvedli mikroorganizmi. To je zgodba o teh organskih molekulah in o njihovem pomenu za naše razumevanje zgodovine Osončja.
Organske molekule so izredno pomembne za znanstvenike, ki proučujejo rdeči planet, saj nam govorijo zgodbo o pogojih, ki so na Marsu vladali pred milijardami let . Prva je prisotnost organskih molekul na Marsu odkrila skupina znanstvenikov[1] leta 2015 in sicer v vzorcih muljevca v predelu kraterja Gale imenovanem Zaliv Yelloknife. V vzorcih nanosov so znanstveniki zaznali povišane koncentracije klorobenzena (C6H5Cl) in dikloroalkanov, predvsem dikloroetana (C2H4Cl2), dikloropropana (C3H6Cl2) in diklorobutana (C4H8Cl2). Znanstveniki so zaključili, da so ti s klorom obogateni ogljikovodiki nastali zaradi kemijskih reakcij klora in ogljikovodikov, ki so bodisi nastali na Marsu, bodisi so jih tja prinesli meteoriti, kometi ali medplanetarni prašni delci.
Naslednje veliko odkritje je bilo storjeno leta 2018[3], ko so znanstveniki v vzorcih muljevca iz območja Pahrump Hills v kraterju Gale odkrili sledi z žveplom bogatega plina tiofena ter aromatskih oz. cikličnih in alifatskih torej necikličnih organskih ogljikovodikov.
Istega leta je druga skupina znanstvenikov[4] poročala o močnih nihanjih vsebnosti metana v Marsovi atmosferi tekom Marsovega leta, ki so jih zaznali tekom pet (zemeljskih) let trajajočih meritev. Na Zemlji večino metana proizvedejo živa bitja, zato je ta toplogredni plin eden od možnih indikatorjev prisotnosti metanotvornih bakterij. Obstajajo seveda tudi neorganski procesi, pri katerih se sprošča metan, kot so serpentinizacija, to je proces tvorbe kamnine serpentinita iz mineralov olivina in piroksena, razpad organskih spojin zaradi ultravijolične svetlobe, padci kometov, izpusti iz podzemnih klatratov, absorpcija plinov v regolitih, erozija z metanom obogatenih bazaltov in geotermalni procesi. Metan je zelo pomemben toplogredni plin, ki danes pomembno prispeva h globalnemu segrevanju Zemljinega ozračja, v preteklosti pa bi bil lahko pomemben pri nastopu toplih obdobij na Marsu, ko je na njegovem površju obstajala tekoča voda. Čeprav so metan na Marsu odkrili že leta 2004, pa so šele leta 2018 opazili nihanja vsebnosti tega plina. Znanstveniki[4,5] so leta 2018 v podatkih misije Curiosity, zaznali periodična nihanja koncentracije metana v kraterju Gale, ki narastejo v toplih, poletnih mesecih in se zmanjšajo v mrzlih, zimskih obdobjih. Čeprav bi bilo zelo mamljivo za ta nihanja okriviti žive mikroorganizme, pa so bili znanstveniki veliko bolj previdni in so ta nihanja pripisali procesom, ki z živimi bitji nimajo ničesar.
Zadnje Curiosityjevo odkritje je bilo narejeno leta 2021, ko je druga skupina znanstvenikov[5] v vzorcih iz Sipin Bagnold, ki se nahajajo ob vznožju gore Sharp v kraterju Gale, našla sledi dveh do tedaj na Marsu še neodkritih organskih molekul, to je benzoične kisline in amoniaka. Čeprav so znanstveniki priznali, da ti molekuli še nista dokaz za obstoj življenja na Marsu bodisi v daljni preteklosti, bodisi v sedanjosti, pa sta zelo dobra bioindikatorja.
Omenjena odkritja znanstvenikom dajejo upanje, da bodo nekoč na Marsu odkrili sledi gradnikov življenja, kot so amonikisline. Tako je ameriška NASA na rdeči planet poslala še en rover, imenovan Preseverance (po naše vztrajnost), ki je februarja 2021 pristal v krateru Jezero, ki je bil v preteklosti pokrit z vodo, na čigar površju obstaja rečna delta ter čigar tla so prekrita z glinami. Po drugi strani pa bo Evropska Vesoljska Agencija septembra leta 2022 proti rdečemu planetu poslala Rover ExoMars, ki bo pristal na njegovem površju junija leta 2023 in sicer v območju imenovanem Oxia Planum. Obe misiji bosta nadaljevali z iskanjem dokazov o preteklem ali sedanjem življenju na rdečem planetu.
Literatura
- Freissinet, C., et al. (2015), Organic molecules in the Sheepbed Mudstone, Gale Crater, Mars, J. Geophys. Res. Planets, 120, 495–514, doi:10.1002/ 2014JE004737
- Curious about Methane and Organic Molecules on Mars, Astrobiology at NASA, https://astrobiology.nasa.gov/news/curious-about-methane-and-organic-molecules-on-mars/
- Eigenbrode, J. L. et al. Organic matter preserved in 3-billion-year-old mudstones at Gale Crater, Mars. Science 360, 1096–1101 (2018).
- Webster, C., R. et al., Background levels of methane in Mars’ atmosphere show strong seasonal variations, (2021), Science, Science 360 (6393), 1093-1096. DOI: 10.1126/science.aaq0131
- NASA Finds Ancient Organic Material, Mysterious Methane on Mars, NASA, https://www.nasa.gov/press-release/nasa-finds-ancient-organic-material-mysterious-methane-on-marsMillan, M., Teinturier, S., Malespin, C.A. et al. Organic molecules revealed in Mars’s Bagnold Dunes by Curiosity’s derivatization experiment. Nat Astron (2021). https://doi.org/10.1038/s41550-021-01507-9
- Wikipedia, https://en.wikipedia.org/wiki/Curiosity_(rover)
soncniblog.com 