Pozdravljeni in dobrodošli na Sončnem blogu.
Moje ime je Primož Kajdič in po poklicu sem vesoljski fizik. Od leta 2014 delam kot raziskovalec na Oddelku za vesoljsko fiziko na Geofizikalnem Inštitutu Narodne avtonomne mehiške univerze UNAM. Znanost, predsvem astronomija, me zanima že od majhnih nog. Diplomiral sem iz fizike decembra leta 2002 na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, potem pa sem magistriral in doktoriral na univerzi UNAM. Svoje izpopolnjevanje sem nadaljeval na francoskem inštitutu IRAP ter na Evropskem tehnološkem in znanstvenem centru (ESTEC), ki je del Evropske vesoljske agencije.
Sonce in vesoljska fizika
Vesoljska fizika je veja znanosti, ki preučuje dogajanje v Osončju. Sem spadajo planetarna geografija in geologija pa tudi sestava atmosfere planetov. Velik del vesoljskih fizikov se posveča proučevanju najpomembnejšega objekta v Osončju: Sonca. To je zvezda, ki nam daje svetlobo in toploto, s tem pa ustvarja pogoje za življenje na našem planetu. Poleg tega pa Sonce vpliva na naša vsakdanja življenja še na drugačen način. Je namreč vir vesoljskega vremena, torej spremenljivih razmer na Soncu, v medplanetarnem prostoru in v bližini planetov, vključno z Zemljo.
Sonce je tudi vir Sončevega vetra, torej plina, ki prežema ves prostor med planeti. Nekateri pojavi, ki prihajajo s Sonca, lahko povzročijo močne spremembe Zemljinega magnetnega polja. Izbruhi koronalne snovi, na primer, lahko povzročajo tako imenovane geomagnetne nevihte. Posledice teh neviht so lahko čudoviti pojavi, kot so polarni sij, po drugi strani pa lahko zelo negativno vplivajo na naše znanstvene satelite, telekomunikacijske sisteme, električna omrežja, zračni in pomorski promet ter GPS.
Med geomagnetnimi nevihtami je lahko ogroženo tudi zdravje astronavtov v orbiti okoli Zemlje. Vesoljsko vreme predstavlja eno največjih težav za bodoča vesoljska potovanja. En sam močan izbruh na Soncu bi lahko imel usodne posledice za posadko. Na Zemlji nas pred temi pojavi ščiti magnetno polje našega planeta, v vesolju pa takšnega ščita ni. Ker postajamo vedno bolj družba, ki svojo tehnologijo seli v vesolje, postajamo vse bolj občutljivi na dogajanje v vesolju.
O Sončnem blogu
Blog je namenjen vsem, ki jih zanimajo znanstveni dosežki ter njihov vpliv na naša življenja. Predvsem bo govora o tistih dogodkih, povezanih z odkritji v Osončju.
Sončni blog ima več razdelkov. V »Zgodbe iz vesolja« najdete priljubljene članke dogajanju v Osončju. Za javnost, ki želi bolj specializirane informacije, sta razdelka imenovana “Sonce in Sončev veter v živo” in “Trenutno vreme v vesolju”. Od tam lahko dostopate do strani, ki vam prikazujejo slike Sonca v različnih valovnih dolžinah ter izbruhov na njem. Nekatere izmed njih vas lahko celo obvestijo, če kak izbruh potuje proti Zemlji ter kje na našem planetu boste lahko kmalu uživali v neverjetnem pogledu na polarni sij.
Če še niste seznanjeni z vsemi pojmi in izrazi, ki se pojavljajo na teh straneh, vas vabim, da si ogledate razdelek “Razlage nekaterih pojmov”, kjer lahko najdete kratke razlage nekaterih najpomembnejših pojavov, povezanih z vesoljskim vremenom.
Imate vprašanje?
Če imate vprašanje ali zanimiv predlog, vas vabim, da mi pošljete e-pošto preko obrazca, ki ga najdeš v razdelki “Imate vprašanje?”.
Družbena omrežja
Vabim vas, da premljaje družbena omrežja Sončnega bloga, kjer bom sproti objavljal povezave do najnovejših novic o pomembnih dogodkih s področja fizike vesolja.
Hvala za obisk Sončnega bloga, upam, da vam bo v užitek!
Primož Kajdič
soncniblog.com 
Primož, veliko uspeha ti želim s tem blogom!
Nikolaj Štritof
Všeč mi jeVšeč mi je
Hvala Niko!
Všeč mi jeVšeč mi je
Saj vem, da ne pozabis na nas :)… Mi bo v veselje. Srecno.
Všeč mi jeLiked by 1 person
Zdravo Dušan,
veš da ne. Lepo, da si se javil. Daj mi še email pošlji, da bova spet v kontaktu.
Všeč mi jeVšeč mi je
Berem ”raziskavo” o vplivu lune na prometne nesreče. Iz nje izhaja, da to ni znanstveni raziskavi podobno. Raziskoval si bolj naravo lune kot pa dejstva o prometnih nesrečah. Pozabil si na realne vzroke, ki botrujejo številnim nesrečam, kot so npr, zima, vremenske razmere, letni časi, meseci, lokacije nesreč (hribi, mesta, obala, podeželje), dnevi ob katerih se dogajjao – ali so del prazničnega decembra ali poleti ob množičnih migracijah turistov in številne druge faktorje. Samo tako čez palec vzeti 15 letno obdobje, zahteva bolj skrben vpogled. Predvsem ameriški vir o luninih menah je manj kredibilen kot kakšen evropski astronomski vir, saj govoriš o prometnih nesrečah v Sloveniji, v Evropi. Ja res je, luna sije enako na celi zemeljski obli, pa vendar so razlike že v urah. Kar zadeva vir iz policijske statistike, predlagam da še dobiš vpogled v slovensko zavarovalno združenje, kjer ti bodo postregli z dejansko oprijemljivimi dokazi o vplivu luninih men. Se veselim nadgradnje raziskave.
Všeč mi jeVšeč mi je
Pozdravljen Tip Top in najlepša hvala za tvoj komentar. Bom šel kar po vrsti.
1. Očitno je, da ti izsledki raziskave niso všeč, vendar mislim, da to ni dovoljšen razlog, da besedo raziskava daješ med narekovaje.
2. Nisem raziskoval narave Lune. Nikjer v članku nisem govoril o njenih fizikalnih lastnostih, kemijski sestavi, o njeni zgodovini oziroma geografiji. Torej nič od tega.
3. Dejansko sem raziskoval dejstva o prometnih nesrečah. Njihova statistika in seznam sta bila objavljena na uradni spletni strani policije Republike Slovenije. Ne vidim razloga, da bi moral dvomiti v avtentičnost ali kvaliteto teh podatkov, če pa imaš ti tehten razlog za to, pa mi prosim sporoči.
4. Nisem pozabil na resnične vzroke za prometne nesreče. To me v raziskavi tudi ni zanimalo. Naj ti razložim njeno poanto. V družbi se pojavlja mit, da se med obdobji polne Lune zgodi več prometnih nesreč kot med tistimi obdobji, ko Luna ni polna. In tako sem primerjal število nesreč v Sloveniji med temi obdobji. Ko delaš statistično analizo, si želiš čim večjega števila podatkov, kar zaradi česar sem bil zelo vesel, da sem našel podatke za 15 let, ki so vsebovali statistično zelo relevanten vzorec.
5. Nimam vzroka, da bi dvomil v kredibilnost ameriških virov o luninih menah. Če imaš kakšen konkreten vzrok za to, mi prosim sporoči. Lahko bi uporabil, ruski, kitajski ali evropski vir, pa bi še vedno dobil natančno enake številke. Lunine mene se pač zgodijo hkrati po vsej obli
6. Govoriš o urah… Tu se morava najprej ustaviti o tem, kaj sploh je Lunina mena. Gre za delež nam vidnega Luninega površja, ki je v danem trenutku obsijan od Sonca. Ob polni Luni ali ščipu znaša ta delež 100 %, ob mlaju 0 %. Seveda lahko debatirava ali torej ščip traja res samo trenutek in ker je bil v tistem trenutku v Evropi dan, moram to nekako upoštevati. Vendar, v raziskavi sem primerjal število prometnih nesreč na enoto časa (dan) za obdobja, ko je delež obsijanega nam vidnega Luninega površja znašal med 0 in 10 % (vključuje obdobja ko je bil mlaj), 10 in 20 %, itd., vse do med 90 in 100 %, ki vključuje obdobja ščipa. Če bi omenjeni mit temeljil na resničnih dejstvih, bi moralo biti povprečno število prometnih nesreč na dan med obdobji, ko je bila osvetljenost Lune med 90 in 100 % večje od števila nesreč med ostalimi obdobji. Kar se je izkazalo za napačno. To je vse.
7. Če imaš res podatek iz prve roke, da obstaja podatkovna baza v lasti SZZ, ki je bolj popolna kar se tiče prometnih nesreč, od tiste, ki sem jo pridobil od policije, ti bom zelo hvaležen, če mi jo priskrbiš. Večkrat sem namreč slišal, da zavarovalnice imajo statistične podatke na to temo, vendar mi jih še nihče ni pokazal. V tem primeru te bom povabil, da skupaj opraviva analizo podatkov in objaviva rezultate. Sam sicer močno dvomim, da bova prišla do drugačnih zaključkov, saj bi potem ta baza morala vsebovati ogromno prometnih nesreč, ki jih policija ne bi zabeležila.
Všeč mi jeVšeč mi je
Slovenske zavarovalnice beležijo vrste prometnih nesreč po datumih in urah. V grobem ločujejo med težkimi prometnimi nesrečami s hudimi telesnimi poškodbami ali smrtnimi izidi, in lažjimi s samo materialno škodo. Informacije, ki sem jih uspel dobiti od njih so, da večina težkih, hudih prometnin nesreč datumsko sovpada času okoli 1.luninega krajca opazovano skozi večletno obdobje. Medtem št. nesreč večino z zgolj materialno škodo naraste datumsko, ki sovpada času okoli polne lune, v primerjavi s št. drugih nesreč v preostalem obdobju, ki sovpada z ostalima luninima menama. Ampak najbolje, da se za podrobnosti obrneš na njih direktno. To je vse, seveda samo podatki so le del raziskave.
pa lp
Všeč mi jeVšeč mi je
Pozdravljen Boris,
Če prav razumem, tvoji viri pravijo, da se hude prometne nesreče zgodijo bolj pogosto ob prvem krajcu, tiste z zgolj materialno škodo ob polni luni, ostale (kako pa jih klasificirajo? So to nesreče z lažjimi telesnimi poškodbami?) pa ob 2. krajcu in mlaju?
Morda jih bom nekoč zaprosil za podatke. Trenutno me sicer zanimajo druge stvari. Če ti jih uspe pridobiti pa z veseljem.
Všeč mi jeVšeč mi je