Nevihta, ki je spremenila znanost

1. septembra leta 1859 je angleški astronom Richard Carrington na svojem domačem observatoriju opazoval Sonce. Na Sončevem površju je bilo takrat več skupin Sončevih peg, ki jih je Carrington, kot ponavadi, pazljivo prerisoval na bel papir.

Nenadoma je del površja, kjer se je nahajala večja skupina peg, zažarel mnogo močneje od ostalega Sonca. Danes tem dogodkom rečemo blišči. Približno 18 ur pozneje so se na Zemlji začele dogajati čudne stvari.

Danes vemo, da se je takrat zgodila geomagnetna nevihta, ki ji danes rečemo Carringtonov dogodek. Njena moč, ki jo meri indeks Dst je bila pozneje ocenjena na med -850 in -1760 nanoTesel, kar je absolutni rekord. Carrington je svoja opazovanja objavil ter celo namignil na povezavo med bliščem ter geomagnetno nevihto, vendar takrat znanost še ni mogla razložiti, kako bi pojavi na 150 miljonov kilometrov oddaljeni zvezdi lahko vplivali na dogajanje na Zemlji.