| Poglej/poslušaj na |
|
|
|
Če pogosto slišimo novice o tem, da bo človeštvo po dolgih letih spet obiskalo Luno, pa ameriška NASA pripravlja veliko bolj ambiciozen podvig. Pripravlja namreč misijo, ki bo obiskala Saturnovo največjo luno – Titan. Ime misije je nadvse primerno za tak podvig – imenuje se Dragonfly, ali po naše Kačji pastir.
Ideja za misijo Dragonfly se je rodila po tistem, ko je Evropska vesoljska agencija (ESA) proti Saturnu poslala sondo Cassini-Huygens, pri čemer je modul Huygens, kot prvo plovilo nasploh, leta 2005 pristal na največji Saturnovi luni, Titanu. To je bil to najbolj oddaljen pristanek katerega koli vesoljskega plovila, saj je Titan od Zemlje oddaljen kar 1.4 milijarde kilometrov. Titan je za nas izredno zanimiv. Ta Saturnova luna ima 40 % večji polmer od naše Lune ter približno 80 % večjo maso. To pomeni, da je Titan večji od Merkurja! Za razliko od Merkurja, pa je Titanovo površje pokrito z ledom pod katerim se nahaja z amoniakom ter ogljikovodiki bogata voda.
Huygens je na Titanu pristal 14. januarja 2005. Že pred pristankom je Huygens fotografiral Titanovo površje, za katerega se je zdelo, da je narejeno iz ledu, ki pa je prekrit z nežno tančico metana. Fotografije Titanovega površja z višine 16 kilometrov so pokazale obstoj kanalov, ki so se na videz iztekali v območje, ki bi lahko bilo jezero oziroma morje. Fotografije narejene na Titanovem površju so pokazale, da je območje pristanka Huygensa danes sicer suho, da pa se je še nedolgo tega po njem pretakala tekočina. Pri tem ta tekočina zagotovo ni čista bila voda, temveč so jo sestavljali ogljikovodiki, torej organske spojine. Poznejše fotografije misije Cassini so odkrile na Titanu velika jezera na njegovih polih ter blizu ekvatorja. Ta jezera najverjetneje napajajo podzemne tekočine, ki obstajajo zaradi geoloških plasti, imenovanih vodonosniki. Na Zemlji take plasti lahko zbirajo ter prevajajo podzemno vodo in so tudi razlog, da v določenih puščavskih krajih najdemo majhne zaplate dreves, ki rastejo okoli jezer. To pa pomeni da so jezera na Titanu dejansko – oaze.
Ta jezera so narejena iz tekočega etana in metana. Največjim jezerom rečemo maria (morja), medtem ko manjšim lacus oz. jezera. Povejmo še, da jezera blizu Titanovih polov vsebujejo količine tekočih ogljikovodikov, ki so stokrat večja od znanih rezerv naravnega plina na vsej Zemlji. Skupaj na Titanovem površju obstajajo tri morja ter kar 80 jezer. To pa ni vse, kar najdemo na njegovem površju. Znanstveniki so tam odkrili t.i. krioognjenike oz. kriovulkane, ki v Titanovo ozračje bruhajo „lavo“, ki sestoji iz vode in amoniaka ter sipine, podobne tistim v zemeljskih puščavah. Slednje nastanejo zaradi močnih vetrov na Titanovem površju, ki so posledica plimnih sil zaradi gravitacijskega privlaka Saturna. Te sile pa so kar 400 krat močnejše od tistih, ki jih zaradi Lune občutimo na Zemlji. „Pesek” na Titanu ni enak Zemeljskemu, temveč ga sestavljajo organske spojine. Občasno močni vetrovi ta “pesek” ponesejo v višave, in takrat se zgodijo peščene nevihte. V obdobju med letoma 2009-2010 nam je Cassini poslal fotografije kar treh takih neviht. Na Titanovem površju občasno tudi dežuje in sneži – seveda spet ne gre za vodo temveč za že prej omenjene ogljikovodike.
Dragonfly bo v vesolje izstreljen leta 2026, Titan pa bo dosegel štiri leta pozneje. Za razliko od sonde Huygens, se Dragonfly ne bo le vozil po Titanovem površju. Dragonfly bo namreč oktokopter – plovilo s kar osmimi rotorji. Tako veliko število rotorjev bo Dragonflyu omogočilo, da bo letel tudi, če se kateri izmed njih pokvari. Plovilo bo lahko letelo s hitrostjo do 36 kilometrov na uro, dvignilo pa se bo lahko do 4 kilometre nad Titanovo površje. Napajala ga bo posebna baterija, ki mu bo omogočala, da prekrižari kar 10 kilometrov naenkrat, ponoči pa jo bo napolnil termoelektrični generator.
Dragonfly bo podrobno analiziral sestavo Titanovih tal na različnih lokacijah, s tem pa se bomo približali odgovoru na vprašanje kako potekajo prebiotske kemijske reakcije v okoljih, kjer je na voljo ogromno sestavin, potrebnih za razvoj življenja, kot so piramidin (sestavina ki jo vsebujejo baze potrebne za kodiranje informacije v DNA) ter aminokosline, ki sestavljajo proteine. Znanstvenike še posebej zanimajo območja na Titanu, kjer se tekočina iz krioognjenikov meša z organskimi spojinami ter možni znaki na vodi temelječega življenja.
Povezave
- Stran misije Dragonfly https://www.nasa.gov/dragonfly/dragonfly-overview/index.html
- Titanova jezera, Wikipedija, https://en.wikipedia.org/wiki/Lakes_of_Titan
- Multi-mission radioisotope thermoelectric generator, Wikipedija, https://en.wikipedia.org/wiki/Multi-mission_radioisotope_thermoelectric_generator
- Piramidin, Wikipedija, https://sl.wikipedia.org/wiki/Pirimidin
soncniblog.com 