 |
Natanko pred dvajsetimi leti je Evropski vesoljski agenciji (ESA) uspel zgodovinski podvig. Njena vesoljska misija je prvič pristala na luni, ki kroži okoli nekega drugega planeta. 14. januarja 2005 se je sonda Huygens dotaknila površja Titana, največje Saturnove lune. To je bil to najbolj oddaljen pristanek katerega koli vesoljskega plovila, saj je Titan od Zemlje oddaljen kar 1,4 milijarde kilometrov.
Šlo je za izjemno zahteven pristanek. Spust sonde s padalom je trajal 2 uri in 28 minut,pri čemer se je pojavilo več težav. Med drugim sonda na začetku ni “videla” ničesar zaradi goste meglice, ki prekriva Titan in sega vse do njegovega površja. Močni vetrovi, ki so na višinah 120 kilometrov pihali s hitrostjo 450 kilometrov, so spust še dodatno otežili.
Umetniška upodobitev sonde Huygens na površju Titana. Vir: ESA.
Ko se je Huygens spustil pod 40 km nadmorske višine, je končno uzrl Titanovo površje. Znanstveniki so bili osupljeni, saj so posnetki razkrili, da gre za svet, ki močno spominja na našo Zemljo. Znane geološke strukture, med njimi sipine, rečne struge, jezera, morja in rečne delte, so prekrivale površje tega oddaljenega sveta.
Pa vendar obstajajo tudi velike razlike v primerjavi z Zemljo. Površinske temperature, ki se spuščajo vse do -180 °C, onemogočajo obstoj tekoče vode na Titanu. Celo pesek iz katerega so narejene sipine, ima drugačno sestavo, kot na Zemlji.
Izkazalo se je, da namesto vode po površju Titana teče tekoči metan, pomešan z drugimi ogljikovodiki, in ta polni tudi lunina jezera in morja. Metan na Titanu se pojavlja v obliki trdnega ledu, pare v ozračju in celo dežja.
Na Titanu se dogaja še nekaj posebnega. Znanstveniki so tam odkrili številne ognjenike. Namesto vroče lave pa ti bruhajo mešanico vodnega, metanovega in verjetno tudi amonijakovega ledu. Takšna ognjeniška aktivnost se imenuje kriovulkanizem, kar pomeni “hladni vulkanizem.”
Huygensov pristanek na Titanu. Vir: NASA_JPL.
Zanimivosti o Titanu in misiji Huygens
- Pristajalni modul Huygens je bil del vesoljske raziskovalne misije Cassini-Huygens, ki sta jo vodili NASA in Evropska vesoljska agencija (ESA).
- NASINA sonda Cassini, ki je krožila okoli Saturna, je bila poimenovana po Giovanniju Domenicu Cassiniju, italijanskem astronomu iz 17. stoletja, ki je odkril štiri Saturnove lune in znamenito temno ločnico v Saturnovih obročih.
- ESIN pristajalni modul Huygens je dobil ime po Christiaanu Huygensu, nizozemskem astronomu iz 17. stoletja, ki je leta 1655 dkril Titan.
- Titanov premer je za 40 % večji od Luninega, njegova masa pa Lunino prekaša kar za 80 %. Titan je večji celo od Merkurja!
- Na Titanu se nahaja več kot 80 jezer in tri morja.
- Pesek na Titanu ni enak Zemeljskemu, temveč ga sestavljajo organske spojine.
- Močni vetrovi na Titanu so posledica plimskih sil zaradi gravitacijskega privlaka Saturna. Te sile so 400-krat močnejše od tistih, ki jih zaradi Lune občutimo na Zemlji. Občasno močni vetrovi ponesejo Titanov pesek v ozračje, kar povzroči velike peščene nevihte.
Nadaljna čtiva za najbolj radovedne
- Highlights of ESA’s Huygens mission, European Space Agency
- When Europe Touched Down on Titan: 20 Years On, ThalesAlenia
- Space photo of the week: Look into Titan’s ‘eye,’ 20 years after the Huygens spacecraft’s historic landing on Saturn’s largest moon, Live Science
- Huygens landed on Saturn’s moon Titan 20 years ago, EarthSky
- Giovanni Domenico Cassini, Wikipedia
- Christiaan Huygens, Wikipedia
- Huygens (spacecraft), Wikipedia
- Cassini–Huygens, Wikipedia
- NASINA misija bo raziskovala zemeljski plin na Titann, Sončni Blog
- Cassini-Huygens mission celebrates anniversary, European Space Agency
- Titan has liquid lakes!, European Space Agency
- Titan’s Methane World — Not Built to Last?, NASA
soncniblog.com 