Številni prebivalci Zemlje so v preteklosti doživeli bližnja srečanja z meteoriti. Na srečo nimamo podatkov, da bi se ta končala tragično in obstaja le en dokumentiran primer, ko je meteorit dejansko zadel osebo. Kljub temu pa so meteoriti večkrat padli na ali blizu hiš, katerih lastniki so se tako le za las izognili gotovo smrti.
Zvezde so trenutno najpomembnejši vir svetlobe v vesolju. Vsaka od njih, tudi Sonce, v svoji sredici skriva jedrski reaktor, kjer se sprošča ogromno energije. Brez nje bi bili planeti, ki krožijo okoli zvezd, ledene puščave, na njihovih površjih pa bi vladala večna tema. Vir Sončeve energije so jedrske reakcije, kar smo izvedeli leta 1920. Toda, znanstveniki so hitro naleteli na težavo. Prvotni izračuni so namreč pokazali, da je za te reakcije potrebna temperatura približno 1,5 milijarde Kelvinov, medtem ko je dejanska temperatura v sončevi sredici kar 100 krat nižja. Rešitev paradoksa je sedem let pozneje zmagoslavno prispela na krilih nove, eksotične teorije, ki ji pravimo kvantna mehanika.
Decembra 2023 so si znanstveniki v Observatoriju Palomar navdušeno ogledovali video mucka z imenom Taters, kako na kavču lovi rdečo piko laserskega kazalnika. Sočasno je prekrivna grafika prikazovala hitrost Tatersevega srčnega utripa, risbo observatorija Palomar in najpomembneje – informacije o signalu, ki je prvič v zgodovini iz vesolja prenašal video v ultra visoki ločljivosti (UHD). Ta je trajal le 15 sekund, z razdalje približno 31 milijonov kilometrov, pa ga je oddajala vesoljska misija Psyche in sicer s pomočjo posebnih laserjev. Šlo je za tehnološki preboj, ki bo v prihodnje korenito spremenil način komuniciranja z vesoljskimi misijami.
Celoten članek lahko prebereš na tej povezavi oziroma. Oglej si tudi spodnji video!
“Raziskovanje oddaljenih kotičkov vesolja” in “pogumno iti tja, kamor še ni stopila človeška noga” sta izjavi, ki izražata stremenje mnogih za tem, da bi odkrivali in obiskovali oddaljene svetove v Osončju in onkraj njega. Toda, želje so eno, le redki pa so posamezniki, ki naredijo konkretne korake v smeri uresničitve svojih sanj. Med njimi so se v preteklosti znašli nekateri najbogatejši zemljani, ki so za svoje projekte zastavili milijone lastnega premoženja. Ti podvigi so neverjetno tvegani, saj njihov uspeh zavisi odvisno tisočev dejavnikov, pri čemer je dovolj že en sam, da se velike ambicije za vedno spremenijo v kolosalne polome.
Vesoljsko vreme lahko povzroči številne preglavice na čezpolarnih letih, ki jih pot ponese v bližino severnega tečaja. To so območja, ki so najbolj občutljiva na vpliv vesoljskega vremena. Med takšnimi dogodki lahko letala na čezpolarnih letih izgubijo sposobnost komuniciranja z zračnimi kontrolorji, ostanejo brez satelitskih signalov, ki so ključni za varno navigacijo, posadka in potniki pa so izpostavljeni škodljivim ravnem sevanja.
Očitno je, zakaj letalske družbe v takšnih okoliščinah raje preusmerijo lete. Vendar, pa po podatkih NOAA, vsaka tovrstna preusmeritev stane več kot 100.000 dolarjev.
Nedavne raziskave kažejo, da vesoljsko vreme poveča tudi število zamud letov po vsem svetu – v povprečju za več kot 80 %.
Tokrat smo sodelovali s slovenskim portalom Oštro, kjer smo se, med drugim, razgovorili o tem, ali vedno višje koncentracije CO2 vplivajo na pojavnost geomagnetnih neviht in polarnih sijev. Sodelovanje je bilo tudi povod za Vesoljsko zgodbo z naslovom “Večja ogroženost satelitov med geomagnetnimi nevihtami zaradi višje vsebnosti CO2“.
Kolosalne eksplozije na Soncu v vesolje streljajo ogromne izbruhe, ki nam lahko, če dosežejo Zemljo, povzročijo številne nevšečnosti. Med drugim vodijo do začasnih sprememb v ozračju, česar se vedno bolj zavedajo tudi korporacije, ki “tja gor” pošiljajo svoje satelite. V preteklih nekaj letih je namreč zaradi Sončevih izbruhov zgorelo že več deset teh plovil.
Za več informacij si oglej video oziroma preberi članek.
Astronomi so končno potrdili, da so nekatere supernove posledica ne ene, temveč kar dveh zaporednih eksplozij. Na najnovejših posnetkih Zelo velikega teleskopa, ki je del Južnega evropskega observatorija, so znanstveniki prvič opazili ostanke dvojne detonacije v obliki dveh plinastih lupin. Odkritje je pomembno, ker gre za poseben tip supernov, ki spadajo med za astronome najpomembnejše eksplozije v vesolju – z njimi merimo tako razdalje do oddaljenih galaksij, kot hitrost širjenja vesolja.
Predstavnišḱi dom Združenih držav je pravkar odobril predlog administracije predsednika Donalda za proračun za fiskalno leto 2026. Dokument je bil prvič predstavljen 2. maja in je že od prvega dne povzročil pravi pretres v znanstveni skupnosti. 31. maja je Bela hiša objavila podrobnejšo različico načrta, ki je razkrila namere po drastičnem zmanjšanju sredstev za NASO, s čimer bi ogrozili ključne programe, tisoče delovnih mest, kakor tudi položaj Združenih držav kot vodilne sile na področju vesoljskih znanosti. Glede na trditve Planetarnega društva (The Planetary Society), bo proračun za znanstvene programe NASE nižji kar za 47 %.