9. in 10. maja spremljajte dogajanje na nebu!
31.marca 1972 je Sovjetska zveza proti Veneri izstrelila sondo Kosmos 482. Toda zaradi napake rakete Sojuz je misija ostala ujeta v Zemljini tirnici več kot pet desetletij. Zdaj naj bi satelit vstopil v ozračje in padel na tla.
Kosmos 482 je bila sestrska sonda misije Venera 8, ki je istega leta uspešno pristala na Veneri ter od tam več kot 50 minut pošiljala podatke, preden so jo uničili ekstremni pogoji na tem planetu. V tistem obdobju so sovjetske medplanetarne misije sprva vtirjali v nizke orbite okoli Zemlje, od koder so nato izvedli drugo izstrelitev proti končnemu cilju. V primeru neuspešne druge izstrelitve, so sonde ostale v orbiti in dobile oznako “Kosmos”.
Prva izstrelitev Kosmosa 482 je bila uspešna, vendar je drugi del spodletel zaradi napačnega odštevanja, kar je povzročilo prezgodnji izklop motorjev. Posledično je sonda ostala ujeta v eliptični orbiti 210 km × 9800 km z naklonom 52 stopinj.
Plovilo je razpadlo na štiri dele: dva od njih sta že aprila 1972 padla na jug Nove Zelandije. Šlo je za krogli iz titanove zlitine s premerom 38 cm in maso 13,6 kg. Ena je pristala blizu mesta Ashburton, kjer je pustila globoke sledi v tleh, a k sreči ni poškodovala nikogar. Podobna krogla je bila leta 1978 najdena v bližnjem kraju Eiffelton.
V skladu z mednarodnim vesoljskim pravom morajo biti ostanki vesoljskih plovil izročeni državi izvora. Ker pa je Sovjetska zveza zanikala vsakršno povezavo z najdenima krogčama, je lastništvo prešlov roke lastnikov zemljišč, kamor sta padli.
Analize novozelandskih znanstvenikov so potrdile sovjetski izvor predmetov na podlagi proizvodnih oznak in naprednega varjenja – značilno za komponente vesoljskih plovil.
Danes, več kot pol stoletja kasneje, ostanki Kosmosa 482 še vedno krožijo okoli Zemlje. Po napovedih naj bi ponovno vstopili v atmosfero med 9. in 10. majem 2025. Glavni del sonde tehta približno 495 kilogramov in meri okoli en meter. Opremljen je s toplotnim ščitom, zasnovanim za preživetje v Venerini atmosferi, kar sondi daje majhno možnost, da preživi vstop v Zemljino ozračje. Na njej je tudi padalo, predvideno za pristanek na Veneri, vendar je verjetnost, da bo tokrat delovalo, majhna.
Z orbitalnim naklonom 51,7° lahko Kosmos 482 pade kamorkoli med 52° severne in 52° južne zemljepisne širine. Če preživi vstop, bo njegova hitrost ob padcu okoli 230 km/h. Verjetnost, da se to zgodi, je primerljiva z verjetnostjo padca majhnega meteorita.
Trenutno lahko Kosmos 482 iz določenih lokacij vidimo ob zori in ob mraku. Za spremljanje njegove vidnosti lahko na primer obiščemo spletno stran Heavens-Above.com. Tam izberimo možnost “Satellite Database”, nato leto 1972 ter kliknemo “Update”. Potem izberemo zadnji objekt na seznamu: “Cosmos 482 Debris / 1972-023E”, ter nazadnje še “Passes”.
Za tiste, ki bodo imeli srečo, da bo vstop v atmosfero potekalna nebu nad njihovo lokacijo, bo dogodek videti kot zelo svetel in počasen meteor. Pojav bo kratkotrajen, a spektakularen.
Vir informacij
- Cosmos 482, NASA.
- Old Soviet spacecraft to fall to Earth in early May 2025, EarthSky.com
- A failed Soviet Venus lander will fall back to Earth after being stranded for 53 years, Space.com
- Kosmos 482, Wikipedia
soncniblog.com 