 |
S pomočjo podatkov o potresni aktivnosti je Nasin pristajalni modul InSight omogočil znanstvenikom vpogled v notranjost Marsa. Tam jih je čakalo veliko presenečenje: globoko pod površjem planeta so odkrili ogromen rezervoar tekoče vode. Te dragocene tekočine je toliko, da bi lahko tvorila globalen ocean z globino med 1 in 2 kilometroma.
Do pred tremi milijardami let se je na površju Marsa pretakalo obilo tekoče vode. Vesoljske misije so nam poslale posnetke rečnih kanalov, delt in jezerskih sedimentov, medtem ko so roverji na površju odkrili kamnine, ki so nastale v prisotnosti vode.
Pristajalni modul InSight. Vir: NASA/JPL.
Dokazi iz obdobja Noaha (izpred 4,1 do 3,5 milijarde let) kažejo, da je bil Mars nekoč dovolj topel, da bi na njem lahko obstajalo življenje. Sistemi dolin – oblikovani z erozijo tekoče vode – kažejo na prisotnost dežja, zlasti v bližini ekvatorja.
Nato pa se je nekaj spremenilo. Po splošno sprejeti teoriji je Mars izgubil svoje globalno magnetno polje, ki je ščitilo njegovo atmosfero pred Sončevim vetrom – tokom vročih, nabitih delcev s Sonca. Brez tega ščita je Sončev veter postopoma odpihnil atmosfero, ki je danes 160-krat redkejša od Zemljine. Zaradi tega toplota s površja zlahka uhajala v vesolje, zaradi česar je Mars postal ledena puščava.
Za znanstvenike, ki preučujejo Rdeči planet, ostajata dve veliki skrivnosti. Prvič, je Sončev veter odnesel tudi Marsovo vodo, ali pa je je večji del ostal na planetu? Drugič, ali je na Marsu kdaj obstajalo življenje?
V preteklosti so astronomi zaznali vodni led na Marsovih polih in pod površjem planeta. Odkritje tekoče vode pod Marsovim površjem pa je še posebej navdušujoče. Če bi se življenje na Marsu razvilo v času, ko je bilo vode v izobilju, bi lahko mikrobiološko življenje še vedno obstajalo v teh podzemnih rezervoarjih.
Mars do pred 3milijardami let.
Odkritje tekoče vode je omogočila sond InSight, ki je zaznala seizmične valove, ki so sposledica potresov, padcev meteoritov in ognjeniške dejavnostji. Znanstveniki so se nato poslužili matematičnih modelov fizike kamnin, podobnim tistim, ki se uporabljajo na Zemlji za iskanje podzemnih vodonosnikov in nahajališč nafte. Rezultati so razkrili plast vulkanske kamnine, polne tekoče vode, ujete v majhnih razpokah in porah.
To odkritje je velikega pomena tudi za prihodnje osvajanje Rdečega planeta. Podzemno vodo bi lahko izkoriščali bodoči prebivalci Rdečega planeta. Vendar pa vrtanje do globin med 11 in 20 kilometri predstavlja velik tehnološki izziv. Že na Zemlji je doseganje takšnih globin težavno, zato bodo potrebne nove inovacije za dostop do teh vodnih virov.
Povejmo še, da to odkritje nakazuje, da večji del vode zMarsa ni ušel v vesolje, ampak še vedno obstaja globoko v planetovi skorji.
Nadaljna čtiva za najbolj radovedne
- Scientists find oceans of water on Mars. It’s just too deep to tap, UC Berkeley News
- Mars’ oceans formed early, possibly aided by massive volcanic eruptions, UC Berkeley News
- Citron, R., Manga, M. & Hemingway, D. Timing of oceans on Mars from shoreline deformation. Nature 555, 643–646 (2018). https://doi.org/10.1038/nature26144
- Wright, Morzfeld, and Manga (2024) Liquid water in the Martian mid-crust Proceedings of the National Academy of Science 121, e2409983121. doi:10.1073/pnas.2409983121.
soncniblog.com 