Nekaj čudnega se dogaja na strehi sveta. Nenavadne spremembe v Zemljini sredici so povzročile, da je severni geomagnetni tečaj v zadnjih dvajsetih letih zapustil teritorialne vode Kanade in jo mahnil proti ruski Sibiriji.
Zemljino magnetno polje oziroma geomagnetno polje je nekakšen ščit, ki obdaja naš planet ter nas tako varuje pred škodljivimi pojavi iz vesolja. Njegov obstoj omogoča proces, ki je posledica zapletenega vrenja v zunanjem Zemljinem jedru, ki sestoji iz tekočih kovin, predvsem železa in niklja. Ta proces, ki je izjemno nepredvidljiv, se imenuje dinamo. Dogajanje v Zemljini sredici se odraža v spremembah geomagnetnega polja – njegovi jakosti, orientaciji ter v legi magnetnih tečajev.
Najstarejši dokazi o nenehnem premikanju Zemljinih magnetnih polov so stari več kot 400 let, približno 100 let pa njihov položaj tudi neposredno merimo. Danes številni magnetni observatoriji po vsem svetu izvajajo meritve geomagnetnega polja, ki služijo za izdelavo Svetovnega Magnetnega Modela (World Magnetic Model, WMM). Znanstveniki izdelajo nov model vsakih pet let.
Meritve kažejo, da se zadnjih nekaj desetletij Zemljino magnetno polje spreminja mnogo hitreje od pričakovanj. Ko so leta 2015 izdelali predzadnji model, je bilo predvideno, da bo ta uporaben do leta 2020. Vendar so spremembe postale tako izrazite, da je bila leta 2019 potrebna intervencija – prvič v zgodovini.
Te spremembe se med drugim kažejo v lokaciji severnega magnetnega tečaja. Če se je ta med leti 1600 in 1990 premikal s hitrostjo med 15 in 19 kilometri na leto, pa se je v začetku 21. stoletja njegova hitrost povišala na 55 kilometrov na leto oziroma kar 150 metrov na dan. Zadnjih pet let se je zgodba obrnila – hitrost severnega magnetnega tečaja se je postopoma zniževala in trenutno znaša le 25 kilometrov na leto.
V preteklih dvajsetih letih je tečaj zapustil ozemeljske vode Kanade in jo mahnil v smeri proti Ruski Sibiriji. Te spremembe bi se lahko izkazale za izjemno pomembne. Dejstvo, da magnetno polje spreminja svojo orientacijo ni zanemarljivo, saj se v letalskem in morskem prometu še vedno uporablja kompas, kot sekundarni sistem za navigacijo v primeru, da odpove GPS navigacija.
Natančno »zasledovanje« teh sprememb je prav tako velikega pomena za današnje tehnološke sisteme. WMM uporabljajo orodja, ki v pametnih telefonih opravljajo vlogo kompasa, nanj se zanašajo tudi sistem GPS, ter celo vojaške podmornice in letala.
Naj še omenimo, da južni magnetni tečaj potuje bistveno počasneje od severnega – le 8 kilometrov na leto.
Zanimiv podatek Geomagnetna tečaja sta definirana kot območji, kjer so silnice geomagnetnega polja navpične. Severni oziroma južni geomagnetni pol sta definirana kot območji v bližini severnega oziroma južnega geografskega tečaja. Po fizikalni definiciji pa je severni geomagnetni tečaj dejansko južni magnetni tečaj in obratno, južni geomagnetni tečaj je severni magnetni tečaj. V fiziki je namreč južni magnetni pol definiran kot območje, kjer magnetne silnice poniknejo v magnet, medtem ko je severni tečaj območje, od koder silnice vzniknejo.
soncniblog.com 