Desetletja so bili znanstveniki prepričani, da vedo, kaj daje Marsu značilno rdečo barvo. Odgovor je seveda rja oziroma železov oksid. Toda rjo lahko »skuhamo« iz različnih sestavin.
Že leta 1965 je nihče drug kot Dr. Carl Sagan predlagal, da površje Marsa prekriva oblika železovega oksida, ki ga poznamo kot hematit. Gre za najpogostejšo obliko rje na Zemlji. Razlog za ta predlog tiči v dejstvu, da v tistem času znanstveniki še niso zaznali prisotnosti vode na Rdečem planetu, zatorej so bili prepričani, da je tam železo v Marsovi skorji rjavelo izključno v prisotnosti kisika.
Danes imajo planetarni geologi drugačno prestavo o vsebnosti elementov v zgodnji Marsovi atmosferi. Predvidevajo, da prostega kisika enostavno ni bilo dovolj, da bi lahko pordečil celotno planetovo površje. Vedoč, da se železov oksid lahko pojavi v obliki različnih spojin, so se podali na lov na »ta pravo« Marsovo rjo.
Pri tem so uporabili podatke misije ExoMarsTrace Gas Obriter, ki med drugim snema površje Rdečega planeta v različnih valovnih dolžinah in analizira od tam prihajajočo svetlobo.
Primerjava je pokazala, da lastnosti svetlobe z Marsovega površja najbolje sovpadajo z mineralom ferrihidritom, ki poleg železa in kisika vsebuje tudi vodo. Na Zemlji ta mineral nastaja v hladnih ter vlažnih okoljih, a se v prisotnosti povišanih temperatur spremeni v druge minerale.
S temi podatkov so znanstveniki lahko ugotovili katere od valovnih dolžin največ prispevajo k rdeči barvi planeta, nato pa so se odpravili v laboratorij. Tam so poskus ponovili, le da tokrat niso analiziralo svetlobe z Marsa, temveč z desetih vzorcev različnih oblik železovega oksida.
“Marsova” rja poustvarjena v laboratoriju. Vir: Evropska vesoljska agencija.
Evropski znanstveniki so med drugim testirali, kako na ferrohidrit vplivajo trenutni atmosferski pogoji na Marsu. To so storili v posebnem laboratoriju na Univerzi Winnipeg, kjer so poustvarili pogoje, ki vladajo na tem planetu. To med drugim pomeni temperature -70 stopinj Celzija, zelo redko ozračje v katerem prevladuje CO2, pa tudi prisotnost intenzivnega ultravioličnega sevanja. Analiza je pokazala, da se je med 40 dnevnim obdobjem ferrohidrit praktično poplnoma ohranil. Matematični modeli so nadalje pokazali, da se na Marsu ta mineral lahko ohrani tudi več milijard let.
Voda ter prosti kisik sta bila na Marsu prisotna pred več kot 3 milijardami let. Zdaj poskušajo znanstveniki dognati, če se je skrivnostni železov oksid pojavil po vsem planetu hkrati, ali pa je nastal na določenih območjih, potem pa ga je skozi milijarde let veter raznašal po celotnem Marsovem površju.
soncniblog.com 