Bližnja srečanja drugačne vrste: ko te obišče meteorit

Zgodba iz vesolja

Nazaj

Si predstavljaš, da nekega nedeljskega večera sladko spiš v postelji, ko te zbudi lajež tvojega psa? Ker ta ne poneha vstaneš in pogledaš če se morebiti na dvorišču ne skriva nepridiprav. Nenadoma pa hišo napolni neznosen trušč. Vrneš se v spalnico in na stropu zagledaš zevajočo luknjo, na blazini, kjer je še nekaj trenutkov poprej počivala tvoja glava, pa se nahaja nekakšna kamnita gmota. Natanko to se je oktobra 2021 pripetilo Ruth Hamilton v Britanski Kolumbiji v Kanadi. Popolnoma prestrašena ter zmedena je gospa seveda poklicala policijo, vendar “krivca” ni bilo mogoče aretirati. Policist je namreč po temeljitem pregledu zaključil, da je gospo Hamilton obiskal meteorit – kamen, ki je priletel iz vesolja s tolikšno hitrostjo, da mu je uspelo prebiti tako streho kot strop Hamiltonove hiše. To še zdaleč ni edini takšen pripetljaj in čeprav trenutno nimamo podatkov o tem, da bi meteoriti povzročili smrt oseb, se vseeno poraja vprašanje, kako dejansko so nevarne te vesoljske skale.

Obstaja več dokumentiranih bližnjih srečanj ljudi z meteoriti. Podobno kot gospe Hamilton je leta 2020 meteorit prebil streho hiše Joshue Hutagalunga na otoku Sumatra v Indoneziji. Takrat se je mnogo medijev razpisalo, da je lastnik hiše padlo dvokilogramsko skalo prodal za 1,8 milijona ameriških dolarjev. Toda, dejanska vsota ni bila nikoli razkrita, strokovnjaki, ki se ukvarjajo s trženjem meteoritov, pa so podali mnogo nižje ocene.

Ruth Hamilton s svojim meteritom.

Obstaja le en dokumentirani dogodek, ko je meteorit dejansko zadel osebo. Na srečo ni šlo za neposredni zadetek, zaradi česar je američanka Ann Elizabeth Fowler Hodges iz Alabame o tem lahko pripovedovala svojim prijateljem in potomcem. 30. novembra 1954 ponoči, ko je ga. Fowler Hodges že lepo dremala na kavču v dnevni sobi, je kos meteorita prebil streho njene hiše ter v njej naredil 90 centimetrsko luknjo. Delec je nato padel na radio, se odbil ter zadel go. Hodges v zgornje stegno ter roko, kjer ji je pustil velike modrice. Gospa se je nato še nekaj časa spopadala s posttravmatsko stresno motnjo.

Ko že govorimo o enkratnih pripetljajih – obstaja en sam posnetek padca meteorita. Za to se imamo zahvaliti kameram, s katerimi čedalje več oseb nadzoruje okolico svojih hiš ter stanovanj. Ena teh je posnela majhen meteorit, ki je 25. julija 2024 padel na dvorišče Joea Velaiduma in njegove partnerke Laure Kelly na Otoku Princa Edvarda v Kanadi. Pri tem pa je kamera postavila še en svojevrsten mejnik, saj je naredila edini zvočni posnetek padlega meteorita. Video je dostopen na platformi Youtube. Veladium je pozneje za medije izjavil, da se je le nekaj minut prej nahajal na mestu padca meteorita in se je tako le za las izognil morebitni tragediji.

Vsi omenjeni dogodki se nanašajo na manjša telesa, ki so preživela padec na Zemljino površje. Toda, v ne tako davni preteklosti sta v ozračje našega planeta prileteli vsaj dve neprimerno večji telesi. Ti površja sicer nista dosegli, sta pa povzročili veliko nevarnejši situaciji. Nekateri med nami se še zelo dobro spomnimo neverjetnih posnetkov iz ruskega Čelabinska iz leta 2013, ko se je na nebu prižgalo drugo Sonce. Šlo je za Zemlji bližnji asteroid s premerom okoli 18 metrov, ki naj bi po ocenah znanstvenikov tehtal 9100 ton in ki se je zaril v ozračje s hitrostjo 19,2 kilometra na sekundo. Na srečo potovanja ni preživel, saj je eksplodiral na višini 30 kilometrov, pri čemer se je sprostila energija enaka 0,4-0,5 megatonam TNT, kar je 30 krat več od eksplozije atomske bombe v Hirošimi. Pri tem se je ustvaril prašni oblak, ki se je raztezal kar 26 kilometrov, spremljal pa ga je “dež” manjših kamnitih delcev. Hkrati je uničujoč udarni val v šestih mestih poškodoval 7200 zgradb, 1500 ljudi pa je bilo primoranih poiskati zdravniško pomoč.

Zdaj že daljnega leta 1908 pa se je zgodil nekaj še bolj veliñastnega, na srečo v redko poseljeni ruski Sibiriji in sicer v bližini reke Podkamena Tunguska. Takrat je na višini 5 do 10 kilometrov eksplodiralo telo, katerega velikost je ocenjena na 50 – 60 metrov, ki je v ozračje vstopilo s hitrostjo 27 kilometrov na sekundo. Ocene za energijo, ki se je sprostila med eksplozijo segajo vse do 20-30 megaton TNT, kar je med 1250 ter 1875 krat več od atomske bombe v Hirošimi in znaša med 30 % do 50 % energije, ki se je sprostila med eksplozijo ruske Carske bombe, najmočnejšega orožja, ki smo ga ljudje kadar koli detonirali. Sila eksplozije v Tunguski je zravnala 2150 kvadratnih kilometrov gozda, kar je skoraj dvakrat več of površine mesta New York in kar trinajstkrat več od velikosti Ljubljane. Nekatera poročila govorijo treh smrtnih žrtvah, ki pa jih niso nikoli potrdili.

Opustošenje v Tunguski.

Naštejmo še nekaj dogodkov, ki so po svetu odmevali v 20. ter 21. stoletju:

  • 1938 – majhen meteorit je prebil streho garaže zvezni državi Illinois v ZDA.
  • 12. februar 1947 – v bližini gorovja Sikhote-Alin pri Vladivostoku v Rusiji je explodiral meteorit, pri čemer naj bi na tla popadalo približno 23 ton delcev. Nekateri izmed njih so za sabo pustili udarne kraterje. Največji med njimi je bil globok 6 metrov, v premeru pa je meril kar 26 metrov.
  • 1992 – majhen meteorit je uničil avtomobil v bližini New Yorka.
  • 2003 – 20-kilogramski meteorit je prebil dvonadstropno hišo v severnem delu New Orleansa.
  • 2003 – dež meteoritov je v Indiji uničil več hiš in poškodoval 20 ljudi.
  • 15. september 2007 – V bližini kraja Carancas v Peruju je padel meteorit, pri čemer je nastal 13 metrov širok ter 4,5 metra globok krater.
  • 7. oktober 2008 – nad Sudanom je eksplodiral 2-3 metrski asteorid, pri čemer se je sprostila energija ekvivalentna 1-2 kilotonam TNT. To je bilo prvič, da smo bili priča padcu telesa, ki so ga astronomi odkrili še preden je doseglo Zemljo. Le en dan prej ga je odkril Richard Kowalski v okviru programa Catalina Sky Survey in sicer z 1,5-metrskim teleskopom Mt. Lemmon v Arizoni.
  • 8. oktober 2009 – nad Indonezijo je eksplodiral 5 do 10 metrski asteroid, pri čemer naj bi se sprostila energija ekvivalentna 20–50 kilotonam TNT. 
  • 13. februar 2023 – ob treh zjutraj po univerzalnem času je v ozračje je vstopil asteroid 2023 CX1 s premerom enega metra. Asteroid so odkrili le sedem ur prej. Med padcem je 2023 CX1 razpadel na manjše kose, od katerih so jih na severu Francije našli več kot dvajset.
  • 13. september 2023 – nad osrednjo Francijo je bil opažen zelo svetel meteor, ki je nato padel na tla. V departmaju Cher ga je na svojem dvorišču našla neka francozinja.

Tudi v Sloveniji smo že našli meteorite. Seznam uradno potrjenih “slovenskih meteoritov” sicer ni dolg, se pa z njim lahko upravičeno pohvalimo:

  • Avče (1908): Prvi najdeni in zabeleženi železov meteorit na slovenskem ozemlju, težak 1,23 kg. Hranijo ga na Dunaju.
  • Jesenice (2009): Kamniti meteorit, katerega padec je bil opazovan in so mu lahko določili prvotno orbito. Najdenih je bilo več fragmentov.
  • Javorje (2011): Tretji najdeni meteorit, odkrit blizu Javorij nad Poljansko dolino. Njegova masa je 4,92 kg.
  • Jezersko (1992): Kamniti meteorit, ki ga je planinec našel med vzponom proti Češki koči, a je bil uradno potrjen šele leta 2014.
  • Novo mesto (2020): Najnovejša potrjena najdba, ki je rezultat opazovanega padca in iskalne akcije. Najdeni so bili trije kosi, ki si jih lahko ogledamo v Prirodoslovnem muzeju Slovenije.

Meteorit Novo Mesto.

Naj omenimo, da so v Sloveniji meteoriti opredeljeni kot naravna vrednota in so zaščiteni z zakonodajo. Ta nalaga najditeljem, da morajo o tem obvestiti pristojno organizacijo, kot je Zavod RS za varstvo narave, meteoritov pa ni dovoljeno dajati v promet ali izvažati.

Za konec poglejmo še, kako pogosto meteoriti različnih velikosti padejo na površje našega planeta. Začnimo pri najmanjših med njimi. Delcem, z velikostjo do enega milimetra pravimo mikrometeoriti. Ti so ponavadi lažji od enega grama, na Zemljo pa jih vsako leto pade za približno 30.000 ton. Padci večjih delcev so veliko redkejši. Ocenjuje se, da enkrat na leto na Zemljo pade meteorit s premerom štirih metrov. Padec sedemmetrskega asteroida, katerega kinetična energija je enaka energiji atomske bombre v Hirošimi, se v povprečju zgodi enkrat na pet let, na padec 60 metrskih skal pa je treba čakati kar 1300 let. Asteroid s premerom enega kilometra lahko pričakujemo vsakih 440.000 let, medtem ko nas 5 kilometrski velikani obiščejo približno vsakih 18 milijonov let. Meteorit, ki je pred 65 milijoni let povzročil izumrtje dinozavrov in ustvaril 200 kilometrov širok krater, ki se še danes nahaja na dnu Mehiškega zaliva, naj bi v premeru meril med 10 in 15 kilometri.

Nadaljna čtiva za najbolj radovedne

Blog at WordPress.com.

Navzgor ↑